Avg 30 2010

Sposojene novičke: Bi tudi neandertalci pili Cocto?

V poletnih dneh na ljubljanskih ulicah mrgoli turistov, ki oprezajo za mestnimi znamenitostmi. Nekateri se zadovoljijo s fotografiranjem pred Prešernovim kipom ali postopanjem po modernem Mesarskem mostu, drugi pa po naši zgodovini kopljejo tudi globlje, zato ni odveč preveriti, kaj tovrstnim radovednežem postrežejo slovenski muzeji.

Narodni muzej in Prirodoslovni muzej Slovenije obiskovalcem ponujata pester nabor vsebin, jezikovno dostopnih tudi gostom iz tujine.

 

Najstarejša slovenska muzejska institucija, Narodni muzej Slovenije kot svoj del vsebuje tudi Prirodoslovni muzej Slovenije. Prvi dokumentira artefakte vse od kamene dobe pa do 20. stoletja, drugi pa obiskovalca popelje skozi labirint naravoslovnih in znanstvenih izsledkov. Že v muzejski avli si “požiralci” podatkov lahko naberejo letake ter zgibanke o splošnih lastnostih institucije ter najzanimivejših muzejskih artiklih, ki so večinoma opremljeni tudi z angleškimi prevodi. Z izhodiščne točke pa pritlični hodnik, zapeljan okrog atrija, obiskovalca vodi med rimskimi nagrobniki, oltarji ali pozlačenimi kipi, med katere se vrivajo plakati s splošnimi podatki o življenju na slovenskih tleh med vladavino Rimljanov. Kopico dvojezično izpisanih informacij, ki slonijo ob razstavljenih predmetih, dopolnjuje tudi skladišče podatkov na interaktivnem zaslonu. Drsenje prstov po njem radovedneže pripelje do zgodovinskih podrobnosti, kot je denimo ta, kako so nepridipravi ponarejali rimske zlatnike, a žal le v domačem jeziku. Preostale tovrstne naprave, razpršene po muzeju, pa denimo animacije ali dokumentarne filme ponujajo tudi v angleščini.

Sprehod skozi zgodovino

V zadnjem delu pravokotno oblikovanega koridorja so materialni ostanki zgodovine nekoliko časovno raztreseni, saj tik ob fragmentu nagrobnika iz 17. stoletja stoji vitrina z edino egipčansko mumijo v Sloveniji, ki jo izvedenci datirajo v sedmo oziroma šesto stoletje pred našim štetjem. Če sledimo napisom na antropomorfni krsti, ki so v slovenščini izpisani tudi na osvetljeni moderni instalaciji, izvemo, da gre za balzamirano truplo svečenika Isahta. Vrednost tega dragocenega muzejskega eksponata, ki ga je ustanovi že pred več kot 150 leti podaril avstrijski konzul v Egiptu Anton Lavrin, pa ob takšni zmedeni časovni postavitvi nekoliko zbledi.

Narodni muzej se po treh sobanah nadaljuje v prvem nadstropju. Popotovanje po zgodovini se tu začne ob 55.000 let stari neandertalčevi piščali, ki je bila med večletnim sistematičnim arheološkim raziskovanjem odkrita v jami Divje babe. Kopica drugih eksponatov, med katerimi prednjačijo posode častni prostor tu seveda pripada 2500 let stari vaški situli , orožje in nakit, obiskovalca sprehaja skozi različne ere od neolitika, bronaste in železne dobe prek srednjega in starega veka vse do obrobja prejšnjega tisočletja. Tik pred zadnjo puščico, ki vodi k vrhuncu razstave devetmetrskemu drevaku, na katerem so se pred skoraj 3000 leti prevažali mostiščarji se lahko tuji turisti o slovenskih simbolih zadnjih nekaj stoletij, kot so Aljažev stolp, France Prešeren, planiška velikanka, pa tudi cockta ali Jože Pučnik, poučijo kar na fotografskem kolažu. Sicer pa so v tem delu muzeja vsi spremljevalni teksti tudi v angleški različici.

Med mamuti in potresi

Prirodoslovni muzej nekoliko bolj stavi na atraktivnost, saj ponuja denimo simulator potresov, kratek sprehod skozi imitacijo jame, skoraj popolno sestavljanko mamutovega okostja ali prikaz razvoja flore in favne na velikih osvetljenih zaslonih. Obiskovalcev pa ne zalaga le z večjo vizualno razgibanostjo, temveč je tudi prijaznejši do tujegovorečih turistov, saj lahko ti ob izposoji slušalk izbirajo med prevodi v angleščino, nemščino, francoščino in italijanščino.

Tisti, ki jih stalna muzejska zbirka ne zadovolji v celoti, se lahko odpravijo še v podružnico Narodnega muzeja na Metelkovi, kjer se vrstijo številne občasne razstave. Trenutno je tam na ogled razstava Odlikovanja Vatikana in cerkvenih viteških redov.

 

Sandra Krkoč

 

Dosegljivo na: Dnevnik (21.8.2010)

  • Share/Bookmark

2 odzivov

Apr 19 2010

Dr. Borut Batagelj: Izum smučarske tradicije: kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941

Slovenci se pogosto označujemo kot smučarski narod. Stereotip o smučarjih Slovencih je rezultat procesa, ki se je pričel s prizadevanji po gojenju smučarske kulture ob pojavu modernih športov na prelomu v 20. stoletje in se je z aktivnostmi, ki so kreirale (in tudi interpretirale) zgodovino smučanja že na predvečer druge vojne pokazal kot ena izmed značilnih slovenskih karakteristik. »Izum slovenske smučarske tradicije je tako evidenten,« je zapisal avtor v predgovoru, »da so Slovenci, tudi ko ne smučajo, kdaj označeni za – smučarje … Knjiga je zgodba o enem od najbolj prepoznavnih slovenskih stereotipov, narejena na strokoven način.

V »Izumu smučarske tradicije« avtor podrobno raziskuje in oriše vzroke, ki so smučanje pripeljali v slovensko družbo ter se natančno ukvarja tudi s posledicami, ki jih je razvoj smučanja kot prostočasne dejavnosti povzročil. Smučanje je predstavljeno kot »kulturna praksa z zelo dolgo zgodovino«, katero avtor »poskuša z uravnoteženo interpretacijo čim bolj umestiti v družbeni oziroma kulturni kontekst obravnavanega časovnega loka«.

Knjiga, ki je predelana doktorska disertacija na novo odkriva številne strukture in dogodke ter jih (pre)vrednoti, ne obravnava pa jih zgolj skozi slovenski prostor, ampak slednjega po vsebini raziskav pa tudi po kritični metodi dela uspešno umešča v širše okvire. Kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941 je pri nas prva znanstvena monografija o zgodovini smučanja izpod peresa zgodovinarja.

Knjiga na 512 straneh, s približno 2000 opombami in seznamom preko 600 virov in literature obravnava: kratko predzgodovino smučanja, starosvetno bloško smučanje, mitološke razsežnosti bloškega smučanja, moderne in tradicionalne koncepte smučanja, smučarsko terminologijo kot element identifikacije, procese modernizacije kot temelj za uveljavitev modernega smučanja (izum prostega časa, odnos do telesa, vzgoje, narave, reformo življenjskega sloga …),  odnos do gora, odnos do zime, preoblikovanje smučanja v 19. stoletju v srednji Evropi in soočanje z (mitskim) nordijskim in alpskim konceptom,  študije prvih slovenskih primerov modernega smučanja do prve vojne (Gratzy, Schollmayer, Jarisch, Čibej, Badjura…), začetke zimskega turizma (na primeru Bohinja), smučanje v vojski, značilnosti iz razvoja smučanja (1918–1941), organizacijski pregled smučarstva med obema vojnama (zveze, podzveze, športni klubi, smučarski klubi), mednarodno vključevanje,  razvoj tehnike in opreme, uveljavitev alpskih disciplin smučanja, smučarskih skokov, specializacijo smučanja in formiranje strokovnih profilov (smučarski učitelji, sodniki, trenerji), tekmovalno smučanje in preglede (državna prvenstva, prvenstva FIS, zimske olimpijske igre, akademska smučarska tekmovanja),  kreiranje smučarjev (tekmovalcev) kot narodnih junakov, razvoj turizma in s smučanjem povezane infrastrukture (koče, tereni, žičnice), smučanje in telovadne organizacije političnih taborov (sokoli, fantovski odseki in dekliški krožki),  smučanje med otroci in v šolah, smučanje z vidika kreiranja podob spolov, zdravstvene in moralne vidike smučanja, periferizacijo smučanja na Slovenskem ter kreiranje smučanja z vidika kolektivne podobe nacionalnega športa.

 

Več o njej na spletni strani Zgodovinskega časopisa (http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/zgcasopis/index.html), ki je knjigo izdal. Tam jo je možno tudi naročiti po e-pošti (info@zgodovinskicasopis.si).

Peter

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.