Sep 23 2010

Sposojene novičke: v Zagrebu odprli razstavo o Slovencih v BiH

Dokumentarno razstavo o Slovencih v BiH (1530-2010) Od zabrisa do prenove identitete je danes v Slovenskem domu v Zagrebu odprl slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk. Poudaril je, da se o usodi Slovencev v BiH ni vedelo veliko do zadnje vojne, ko se je slovenska diplomacija vpletlo v evakuacijo Slovencev in so jih takrat bolje spoznali.

 

 

Zagreb – Ob odprtju je o razstavi govoril tudi njen avtor Stanislav Koblar, ki je poudaril, da so prva slovenska društva v BiH ustanovili konec 19. stoletja, čeprav prvi stiki Slovencev z BiH segajo v 16. stoletje.

Neprekinjena prisotnost Slovencev poteka že več kot 130 let, široko prebujanje narodne zavesti in pojav ducata samoraslih slovenskih organizacij pa beležijo med letoma 1992 in 1997.

Dodal je, da Slovencev v BiH ni bilo nikoli več kot 7000 ali 8000 oz. največ 0,3 odstotka prebivalstva, sicer pa da so Slovenci nesorazmerno svojemu številu ustvarili velike presežke na vseh področjih življenja v BiH.

Dokumentarna razstava tudi kronološko predstavlja prisotnost Slovencev v BiH ter njihove dosežke na različnih področjih, od industrije in delavskih društev ter gibanj, do umetnosti in kulture.

Razstava bo na ogled v Slovenskem domu v Zagrebu do 28. septembra, potem ko je bila v začetku julija na ogled v slovenskemu državnem zboru. Premiero je imela lani v Cankarjevem domu, potem pa je obiskala tudi več mest v BiH, kot so Sarajevo, Banja Luka in Tuzla.

 

Ka.Ž, STA

 

Vir: Delo (22.09.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 16 2010

Sposojene novičke: Celjski knezi v pričakovanju stalne razstave

V Pokrajinskem muzeju Celje želijo pripraviti stalno razstavo, ki bo popeljala po času, ko so vladali celjski grofje, pozneje knezi, urediti pa želijo tudi Vodni stolp in digitalni sprehod po nekdanjem domovanju znamenite plemiške rodbine.

Načrte želijo uresničiti najkasneje v dveh letih, po besedah direktorja muzeja Staneta Rozmana pa je precej odvisno od uspešnosti na razpisu Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Razpis je vreden milijon evrov, nanj pa so se prijavili skupaj z muzeji hrvaškega Zagorja, sodelovanje, ki ga je spodbudila zakonska zveza Friderika II. Celjskega s plemkinjo Elizabeto Frankopansko. Obe državi povezuje tudi njegova druga žena, Veronika Deseniška. “Če bomo uspešni na razpisu, bodo na hrvaški strani uredili dvorec Veliki Tabor, ki je najpomembnejši poznosrednjeveški plemiški grad v kontinentalnem delu Hrvaške, na slovenski strani pa bi uredili Vodni stolp s stalno razstavno postavitvijo,” pojasnjuje Rozman. V vsakem primeru, ne glede na izid razpisa (ta bo znan konec leta), bodo v Knežjem dvorcu uredili stalno razstavo o celjskih knezih.

Že v torek, 17. avgusta, bodo na Starem gradu v Celju odprli prenovljen Friderikov stolp, tudi sicer pa, kot smo že poročali, nadaljuje celjska občina z obnovo Knežjega dvorca.

M. K.

Vir: RTV SLO (13.08.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 18 2010

Sposojene novičke: Podoba celjskega grofa Ulrika II.

Za rekonstrukcijo podobe zadnjega celjskega grofa Ulrika II. so se povezale štiri ustanove. V sklopu priprav na razstavo o viteštvu na Slovenskem, ki jo v Narodnem muzeju Slovenije načrtujemo za konec leta 2011, bomo na podlagi ohranjene lobanje zadnjega celjskega grofa Ulrika II. rekonstruirali njegovo podobo.

V prvi fazi bodo sodelavci Pokrajinskega muzeja Celje v sredo, 10. februarja 2010, lobanjo pripeljali v Ljubljano, kjer jo bomo najprej fotografirali, nato pa bo okrog 16. ure ekipa pod vodstvom g. Janeza Podobnika opravila računalniško tomografijo na novi Nevrološki kliniki v Ljubljani. Posnetke bomo poslali mednarodno priznani specialistki za forenzične rekonstrukcije dr. Ursuli Wittwer-Backofen, ki bo s svojimi sodelavci na Univerzi v Freiburgu v Nemčiji po sodobnih forenzičnih postopkih izdelala tako tridimenzionalno računalniško kot plastično kiparsko rekonstrukcijo obraza grofa Ulrika, nedvomno naše najmogočnejše politične osebnosti ob koncu srednjega veka.

Poudariti moramo, da gre pravzaprav za prvi tak projekt pri nas, pri katerem se bodo povezale štiri ustanove. Naš cilj je, nekoliko v prispodobi povedano, viteštvu na Slovenskem vrniti obraz, zato bo rekonstrukcija eden osrednjih eksponatov na razstavi o viteštvu, pozneje pa jo bo mogoče uporabiti v sklopu nove stalne postavitve v Pokrajinskem muzeju Celje.

Avtorica fotografije je dr. Ursula Wittwer-Backofen. Fotografija: računalniška rekonstrukcija obraza Friedricha Schillerja, ki so jo naredili na podlagi njegove lobanje – najnovejši veliki projekt ekipe za forenzične rekonstrukcije Univerze v Freiburgu.

Vir: eljubljana.si (9.2.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 10 2010

Sposojene novičke: Najveličastnejši zemljevidi na svetu

Za dvig največje knjige na svetu, Klenckejevega atlasa, je potrebnih šest parov rok. V svojih 350 letih obstoja atlas še ni bil javno razstavljen.

64660604_klencke_show.jpg

Zdaj bo ta napaka odpravljena. Velikanska knjiga zemljevidov bo ena glavnih zanimivosti velike poletne razstave v Britanski knjižnici, kjer bodo predstavili izbor iz njihove edinstvene zbirke zemljevidov. Razstava naj bi dokazala, da imajo zemljevidi tudi pomen, ki presega geografske okvire, in da so lahko umetniška dela sama po sebi. Pa tudi orodje propagande. Na razstavi bodo na ogled zemljevidi od 15. stoletja naprej, med drugim bo največja knjiga na svetu, Klenckejev atlas iz leta 1660.

Najveličastnejši zemljevidi na svetu Razstava z naslovom Magnificent maps: Power, Propaganda and Art (Veličastni zemljevidi: moč, propaganda in umetnost) bo na ogled med 30. aprilom in 19. septembrom, na njej bodo predstavili okrog 100 zemljevidov, ki veljajo za najveličastnejše na svetu. Tri četrtine se jih bo prvič predstavilo javnosti.

Srce razstave bodo stenski zemljevidi, mnogi velikanskih dimenzij. Ti pripovedujejo zgodbe, ki presegajo okvire geografije. Mnogi od njih se, kot je povedal vodja zbirke zemljevidov pri knjižnici Peter Barber, lahko “kosajo z velikimi umetniškimi deli”. Dodal je: “To je prva razstava zemljevidov te vrste, saj po navadi o zemljevidih razmišljamo v smislu geografije, meritev ali točnosti.”

64660614_svet.jpg

Poleg največjih tudi najmanjši zemljevid Razstava naj bi premaknila miselne okvire ljudi o zemljevidih in slavila njihovo veličastnost, s katero se ponaša tudi 37 zemljevidov v Klenckejevem atlasu, ki je bil zamišljen kot enciklopedični povzetek sveta. Atlas je skoraj nepredstavljivo velik – visok je 1,74 metra in širok 1,9 metra. Kralju Karlu II. so ga pred 350 leti podarili nizozemski trgovci, nato pa ga je shranil v svoj kabinet redkosti. “To bo pravi spektakel,” pravi Tom Harper, vodja oddelka starinskih zemljevidov. “Že stati poleg knjige je precej vznemirljivo.”

Kot nasprotje bo razstavljen tudi eden najmanjših zemljevidov na svetu, ki ustreza velikosti nohta. Gre za nemški kovanec iz leta 1773, ki prikazuje Nürnberg iz ptičje perspektive.

Razstava naj bi dokazala, da so veličastni zemljevidi lahko tudi pomembni predstavniki veličastne umetnosti. Pred letom 1800 so namreč zemljevidi v domovih premožnežev viseli ob umetniških delih in bili pomemben statusni simbol: z zemljevidi sveta so bogataši razkazovali svojo svetovljanskost, z zemljevidi Svete dežele svojo vero, z zemljevidi svojega posestva svoje bogastvo, z zemljevidi svojih domov, okrožij ali mest pa svojo zvestobo domači zemlji, piše Guardian. Zemljevidi so imeli pogosto tudi osebni pečat.

Umetnostni zgodovinarji “zanemarjajo zemljevide” “Do leta 1800 so ljudje zemljevide dojemali na ta način, že v 18. stoletju pa sta se začela razvijati kult znanosti in prepričanje, da so zemljevidi povezani z geografijo in da je edina pomembna stvar pri zemljevidih njihova točnost.” Barber je prepričan, da umetnostni zgodovinarji preveč zanemarjajo zemljevide, kar si želijo vsaj malo popraviti s to razstavo.

Barber pojasnjuje, da so bili zemljevidi sicer največkrat izdelani kot okras, a so se pogosto uporabljali tudi za propagando. Na ogled bodo zato tudi zemljevidi, pri katerih je propagandna vloga bolj očitna.

Barber in Harper sta izbrala zemljevide med več kot 4,5 milijona zemljevidi v zbirki knjižnice, ki je druga največja na svetu, takoj za zbirko Knjižnice ameriškega kongresa.

Alenka Klun, po Guardianu; foto: British Library

 

Vir: RTV SLO (28. januar 2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 08 2010

Sposojene novičke: Ljubljanski čaj za odvajanje, ki so ga ljubili Američani

Kralj čajev je bil vzdevek, ki so ga dodelili Leu Bahovcu. To je bil znameniti ljubljanski lekarnar s podružnicami po vsem svetu, ki ga predstavlja razstava v Mestnem muzeju.

64662986_bahovec_show.jpgKo se je v Jugoslaviji že napovedovala vzpostavitev kraljeve diktature in ko so se “slovenski podjetniki pritoževali nad davčno obremenitvijo industrije ter beograjsko carinsko in kreditno politiko, ki je bila bolj kot industrijsko razvitim (severozahodnim) delom države naklonjena manj razvitim (jugovzhodnim)” (Vodopivec, Peter v Od Pohlinove slovnice do samostojne države), je ljubljanski lekarnar Leo Bahovec na mednarodnem patentnem uradu v Bernu patentiral recept za čaj Planinka. S čajem, ki so ga med drugim oglaševali s sloganom, ki je tudi naslov razstave v Mestnem muzeju – “Za pomladno kuro priporočamo čaj Planinka!”, je Bahovec dosegel izjemen uspeh. Že ko je 6. januarja 1929 izšel manifest kralja Aleksandra, ki je ugotavljal, da “med narodom in kraljem ne more biti več posrednika”, je Bahovec prodiral na svetovni trg.

 

Oglaševanje kot v veliki Ameriki 64662987_933_mini_show.jpgAvtorica razstave Mojca Ferle nam je ob obisku razstave, ki predstavlja tako Bahovčevo lekarno na Kongresnem trgu kot tudi zanimivo družabno življenje Bahovčevih in drugega ljubljanskega meščanstva, povedala, da je imel Bahovec za prodajo čaja Planinka za čiščenje in poživitev krvi (preprosteje rečeno, šlo je za odvajalni čaj) podružnice na Dunaju, v Pragi, Bratislavi, Budimpešti, Trstu, Rimu, Zagrebu, Beogradu in celo v Tirani in Aleksandriji. Zanimiv pa je tudi Bahovčev vstop na ameriški trg. Bil je eden prvih pri nas, ki je osvojil sodobne oglaševalske strategije, ki jih je pri oglaševanju uporabljal predstavnik v Connecticutu.

Recepti ostajajo skrivnost Ferletova poudari tudi vlogo Bahovčeve žene Lidije v podjetju. Rojena severna Primorka, katere družina se je v Ljubljano preselila po koncu prve svetovne vojne oziroma po priključitvi zahodnega dela Slovenije Italiji, je svoj pečat v podjetju pustila predvsem kot oblikovalka embalaže in oglasov. Njena je bila tudi ideja, da naj se embalažo Bahovčevih čajev prepozna po zeleni barvi. Pa niso izdelovali le čajev. Na seznamu produkcije Bahovčevega galenskega laboratorija je bilo več kot 40 pripravkov. Poleg čaja Planinka so bili ‘uspešnice’ še esenca Florida za masažo proti revmi, prašek Nosal proti nahodu, zdravilna mast za kožo Alpina, Slatinske tablete za hujšanje ter Smreka bonboni proti kašlju in hripavosti. Številni izmed teh receptov ostajajo skrivnost. Tudi na razstavi lahko tako vidimo recepte za več Bahovčevih “arcnij”, pri katerih so na željo Bahovčevih dedičev zakrili količinska razmerja sestavin.

Zgodba o lekarni Pri zlatem orlu na Jurčičevem trgu, ki jo je Leo Bahovec kupil leta 1924 in ki jo je na takrat zelo eminentno lokacijo na Kongresnem trgu preselil leta 1927, je zgodba o uspehu. A to bi verjetno bila tudi brez Bahovčeve iznajdljivosti in podjetnosti. Biti lekarnar je preprosto bila formula za ugoden gmotni položaj. Po besedah Ferletove je bil namreč tako kot danes lekarnarski ‘ceh’ zelo močan in vanj se je bilo težko prebiti. Ko je Bahovec z magisterijem iz farmacije z zagrebške univerze leta 1922 postal najmlajši lekarnar v Ljubljani, je bilo v mestu 12 lekarn in vsem je šlo zelo dobro.

Na predzadnjem predvojnem dunajskem opernem plesu Tega, da jim je šlo zelo dobro, Bahovčevi niso skrivali. Predvsem to velja za trideseta leta, ko sta bila zakonca Lidija in Leo Bahovec člana vseh eminentnih družabnih krogov, vrhunec njune družabnosti pa je bil dosežen leta 1938. Takrat sta se podala na prestižni dunajski operni ples, kar so si lahko privoščili le najbogatejši. Mojca Ferle tako pove, da je bila udeležba na tem plesu velik podvig, saj si je bilo treba omisliti zares veličastno toaleto (večerna toaleta Bahovčevih z opernega plesa je tudi na ogled na razstavi), treba je bilo več dni preživeti v katerem izmed elitnih dunajskih hotelov, pa tudi samo potovanje ni bil le ’skok na Dunaj’.

Elitni avtomobilski klubi Zelo verjetno sta se Bahovčeva na predzadnji dunajski operni ples pred drugo svetovno vojno podala kar z lastnim avtomobilom. Kot tudi v knjigi Od Pohlinove slovnice do samostojne države piše Peter Vodopivec, so se v tridesetih poslovneži in premožneži povezovali v elitnih združenjih, med katerimi so bile podružnice Rotary Cluba in avtomobilski klubi. Te ‘družabne norme’ sta se držala tudi Bahovčeva, ki sta bila člana kraljevega avtomobilskega kluba, pogoj za kar sta bili dobrodelnost in lastništvo avtomobila.

Zgradili dom Ivanu Mačku – Matiji 64663015_bahovec2_show.jpgPoleg avtomobila so meščani svoj status radi pokazali tudi z naročanjem novih vil. Na območju med današnjim Cankarjevim domom in Tivolsko cesto je tako zrasla nova elitna četrt. In po načrtih arhitekta Jožeta Mesarja so na Erjavčevi cesti leta 1935 zgradili tudi modernistično vilo za družino Bahovec. Usoda te vile je simbolna za usodo Bahovčevih, pa tudi za usodo ljubljanskih podjetnikov ter inteligence. Po koncu vojne so namreč vilo družine Bahovec zaplenili, kot oznanilo kreda nove oblastne linije pa se je vanjo naselil partijski funkcionar Ivan Maček – Matija. Ko se je 35 let pozneje izselil, so vilo porušili.

21. aprila 1982 je že porušeno vilo znova obiskala Lidija Bahovec (mož Leo je bil že pokojen) in na list zapisala: “To je del stopnic vile mr. ph. Leon Bahovec na Erjavčevi c. št. 11 (preje 7). Dne 21. 4. 1982 so jo začeli rušiti. Istega dne sem si šla ob 22. uri še enkrat ogledat notranjost že porušenih sob, grozljivo, kaj so naredili iz tako lepega doma! Žalostni in trpko je bilo slovo!” Že prej pa je družino doletelo trpko slovo od lekarne. Tudi to so po vojni zasegli, Leu Bahovcu pa so prepovedali opravljati farmacevtsko dejavnost.

 

Polona Balantič

 

Vir: RTV SLO (6. februar 2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Starejši zapisi »