Avg 30 2010

Sposojene novičke: Bi tudi neandertalci pili Cocto?

V poletnih dneh na ljubljanskih ulicah mrgoli turistov, ki oprezajo za mestnimi znamenitostmi. Nekateri se zadovoljijo s fotografiranjem pred Prešernovim kipom ali postopanjem po modernem Mesarskem mostu, drugi pa po naši zgodovini kopljejo tudi globlje, zato ni odveč preveriti, kaj tovrstnim radovednežem postrežejo slovenski muzeji.

Narodni muzej in Prirodoslovni muzej Slovenije obiskovalcem ponujata pester nabor vsebin, jezikovno dostopnih tudi gostom iz tujine.

 

Najstarejša slovenska muzejska institucija, Narodni muzej Slovenije kot svoj del vsebuje tudi Prirodoslovni muzej Slovenije. Prvi dokumentira artefakte vse od kamene dobe pa do 20. stoletja, drugi pa obiskovalca popelje skozi labirint naravoslovnih in znanstvenih izsledkov. Že v muzejski avli si “požiralci” podatkov lahko naberejo letake ter zgibanke o splošnih lastnostih institucije ter najzanimivejših muzejskih artiklih, ki so večinoma opremljeni tudi z angleškimi prevodi. Z izhodiščne točke pa pritlični hodnik, zapeljan okrog atrija, obiskovalca vodi med rimskimi nagrobniki, oltarji ali pozlačenimi kipi, med katere se vrivajo plakati s splošnimi podatki o življenju na slovenskih tleh med vladavino Rimljanov. Kopico dvojezično izpisanih informacij, ki slonijo ob razstavljenih predmetih, dopolnjuje tudi skladišče podatkov na interaktivnem zaslonu. Drsenje prstov po njem radovedneže pripelje do zgodovinskih podrobnosti, kot je denimo ta, kako so nepridipravi ponarejali rimske zlatnike, a žal le v domačem jeziku. Preostale tovrstne naprave, razpršene po muzeju, pa denimo animacije ali dokumentarne filme ponujajo tudi v angleščini.

Sprehod skozi zgodovino

V zadnjem delu pravokotno oblikovanega koridorja so materialni ostanki zgodovine nekoliko časovno raztreseni, saj tik ob fragmentu nagrobnika iz 17. stoletja stoji vitrina z edino egipčansko mumijo v Sloveniji, ki jo izvedenci datirajo v sedmo oziroma šesto stoletje pred našim štetjem. Če sledimo napisom na antropomorfni krsti, ki so v slovenščini izpisani tudi na osvetljeni moderni instalaciji, izvemo, da gre za balzamirano truplo svečenika Isahta. Vrednost tega dragocenega muzejskega eksponata, ki ga je ustanovi že pred več kot 150 leti podaril avstrijski konzul v Egiptu Anton Lavrin, pa ob takšni zmedeni časovni postavitvi nekoliko zbledi.

Narodni muzej se po treh sobanah nadaljuje v prvem nadstropju. Popotovanje po zgodovini se tu začne ob 55.000 let stari neandertalčevi piščali, ki je bila med večletnim sistematičnim arheološkim raziskovanjem odkrita v jami Divje babe. Kopica drugih eksponatov, med katerimi prednjačijo posode častni prostor tu seveda pripada 2500 let stari vaški situli , orožje in nakit, obiskovalca sprehaja skozi različne ere od neolitika, bronaste in železne dobe prek srednjega in starega veka vse do obrobja prejšnjega tisočletja. Tik pred zadnjo puščico, ki vodi k vrhuncu razstave devetmetrskemu drevaku, na katerem so se pred skoraj 3000 leti prevažali mostiščarji se lahko tuji turisti o slovenskih simbolih zadnjih nekaj stoletij, kot so Aljažev stolp, France Prešeren, planiška velikanka, pa tudi cockta ali Jože Pučnik, poučijo kar na fotografskem kolažu. Sicer pa so v tem delu muzeja vsi spremljevalni teksti tudi v angleški različici.

Med mamuti in potresi

Prirodoslovni muzej nekoliko bolj stavi na atraktivnost, saj ponuja denimo simulator potresov, kratek sprehod skozi imitacijo jame, skoraj popolno sestavljanko mamutovega okostja ali prikaz razvoja flore in favne na velikih osvetljenih zaslonih. Obiskovalcev pa ne zalaga le z večjo vizualno razgibanostjo, temveč je tudi prijaznejši do tujegovorečih turistov, saj lahko ti ob izposoji slušalk izbirajo med prevodi v angleščino, nemščino, francoščino in italijanščino.

Tisti, ki jih stalna muzejska zbirka ne zadovolji v celoti, se lahko odpravijo še v podružnico Narodnega muzeja na Metelkovi, kjer se vrstijo številne občasne razstave. Trenutno je tam na ogled razstava Odlikovanja Vatikana in cerkvenih viteških redov.

 

Sandra Krkoč

 

Dosegljivo na: Dnevnik (21.8.2010)

  • Share/Bookmark

2 odzivov

Okt 27 2009

Krajši vodnik po ljubljanskih muzejih

Glede na to, da so pred nami turobni in deževni dnevi, ki so kar najbolj primerni za postopanje po muzejih, sem se odločila ponuditi v branje manjši vodnik po ljubljanskih muzejih. Izbira je velika, zato so v tem prispevku zajeti le najbolj očitni, a mnogokrat malo obiskani predstavniki teh shramb predmetov preteklosti.

V Ljubljani muzejska dejavnost sega skoraj 200 let v preteklost, ko je bil po odloku takratnega cesarja Franca I. ustanovljen Kranjski deželni muzej. Svoje prve prostore je imel v stavbi, ki je takrat stala na prostoru danšnje osrednje tržnice, pri stolni cerkvi. Razvoj muzeja je sledil razmeroma počasi, a njegovi kuratorji so pridno nabirali predmete, ki so jih razstavili v prvi stalni zbirki deset let po ustanovitvi. Kmalu pa so bili gostujoči prostori pretesni in Kranjski deželni zbor je 60 let po ustanovitvi odločil, da se more zgraditi nova stavba, namenjena izključno muzejski dejavnosti. Cesar Franc Jožef je privolil, da se stavba posveti takratnemu prestolonasledniku in tako bo 2. decembra minilo 120 let odkar so odprli Rudolfinum, prvo muzejsko stavbo v Ljubljani. Danes v njemu domujeta Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije.

Narodni muzej ponuja vrsto zbirk, ki so prava zakladnica zgodovine in predstavljajo časovno obdobje vse od kamene dobe pa do novega veka. Med največje bisere sodijo neandertalčeva piščal, ki je najstarejša te vrste v svetu, pa situla iz Vač, ki jo krasijo izjemni prizori boja in vsakdanjega življenja. Že 150 let je muzej dom skoraj 3000 let stari egipčanski mumiji svečenika Amonovega templja. Na ogled pa je bila prvič postavljena šele štiri leta nazaj, potem ko je bila podvržena temeljiti restavraciji.

Sosed Narodnega muzeja, Prirodoslovni muzej poteši željo po znanstvenemu, a hkrati poljudnemu spoznavanju flore, favne, kamnin in mineralov na Slovenskem. Med najlepše razstavne eksponate sodijo prepoznavni znak muzeja, okostje mamuta, ki so ga našli ob vznožju Slovenskih Kamniških Alp in velja za enega najbolj popolnih okostij v Evropi, pa 210 miljonov let star fosil Triasne ribe, ki je bila najdena v stenah najvišje gore v Sloveniji Triglava. Mineral Zoisit se imenuje po slovenskemu fužinarju, naravoslovcu, mineralogu in zbiralcu baronu Žigi Zoisu, katerega mineralna zbirka predstavlja srčiko zbirke muzeja. V imenitni družbi pa sta še živalska posebneža Človeška ribica in hrošček Drobnovratnik, katerega najdba v jami je pomenila revolucijo v biološki stroki, saj so do tedaj menili, da žuželke v jamah sploh ne živijo.

Šele pred desetimi leti se je iz Rudolfinuma preselil tretji muzej, Etnografski. Danes se prostori Slovenskega etnografskega muzeja nahajajo na Metelkovi ulici, v nekdanji vojašnici cesarske in jugoslovanske vojske. Njegovi začetki segajo v prvo etnografsko zbirko deželnega muzeja, za katero so darovali takratni misijonarji slovenskega rodu z vsega sveta. Muzejski kuratorji sredi 20. stoletja so se vse bolj posvečali tudi narodni ljudski kulturi, katero so sistematično preučevali, zbirali in dokumentirali. Tako so zbrali temeljne predmete današnje stalne zbirke. Ta predstavlja slovensko in zunajevropsko dediščino vsakdana in praznika z več kot 3000 razstavljenimi predmeti. Do 10. januarja 2010 si boste lahko ogledali razstavo Sudanska misija 1848 – 1858, ki predstavlja zbirko predmetov nilotskih ljudstev, ki jih je med svojim misijonom zbral Ignacij Knoblehar.

Med Uršulinskim samostanom in gimnazijo Jožeta Plečnika, v prostorih nekdanjega samostanskega liceja za dekleta, se nahaja že več kot 100 let star Šolski muzej, ki je bil ustanovljen kot darilo slovenskih učiteljev ob petdeset letnici cesarjevega vladanja. S stalno razstavo v razgibanem in prijaznem muzeju prikažejo razvoj šolstva na Slovenskem od začetkov tovrstnega izobraževanja do danes. Ves čas pa je muzej tudi aktiven s tematskimi razstavami. Trenutno si obiskovalci lahko ogledajo razstavo Šolski modi na fotografijah, ki vsebuje slike od leta 1880 naprej s slikovitim prikazom oblačilnega videza učencev in učiteljev skozi čas.

Nedaleč stran čez Kongresni trg, v bližini Križank stoji Mestni muzej Ljubljana, ki je stičišče zgodovinskega razvoja prostora, na katerem je zrasla današnja Ljubljana: od prazgodovinskega mostiščarskega naselja 4500 let pred našim štetjem do sodobnega urbanega mesta in slovenske prestolnice. Nova stalna razstava je predstavljena skozi arheološko postavitev v kleti muzejske palače in zakladnico, ki hrani najpomembnejše najdbe, ki dokazujejo razvito prazgodovinsko kulturo na Ljubljanskem barju. Preko razstave lahko sledimo tudi prehajanju različnih ljudstev ter njihovemu vplivu na oblikovanje in stalno spreminjanje ljubljanskega prostora. V zadnjih vzdihljajih pa lahko do 31. oktobra še ujamete odmevno razstavo »Napoleon rezhe Iliria vstan«, o francoski nadvladi nad velikim delom slovenskega ozemlja v času Ilirskih provinc.  

V okvru Mestnega muzeja Ljubljana pa se nam predstavlja tudi Tobačni muzej v prostorih nekdanje Tobačne tovarne. Stalna razstava nam predstavlja zgodovino pridelave, predelave in uporabe tobaka v Evropi od njegovega odkritja do danes, s posebnim poudarkom na zgodovini tobačne tovarne. Vendar pa je rastava odprta le dvakrat na mesec, zato se pozanimajte o času odprtja.

Za ljubitelje arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije bo morda pritegnil Arhitekturni muzej na Fužinskem gradu. Muzej je nastal v okviru arhivske zbirke in arhiva arhitekta Jožeta Plečnika, zato muzej še danes posveča posebno pozornost preučevanju in ohranjanju arhitektove dediščine. Tako je tudi stalna razstava v muzeju pravzaprav razstava o Plečniku. Trenutno pa stalno razstavo dopolnjuje še začasna razstava ob 80letnici spomenika Napoleonu in Iliriji Jožeta Plečnika, ki si jo lahko ogledate do 15. novembra.

Muzej novejše zgodovine se nahaja v mestnem parku Tivoli v Cekinovem gradu. V njemu domuje že vse od ustanovitve po drugi svetovni vojni. Po obnovitvi stavbe je bila v njem postavljena nova stalna razstava Slovenci v 20. stoletju, za katero je bil muzej nominiran za Evropski muzej leta. Stalno razstavo dopolnjuje razstava, ki obeležuje 20. obletnico ustanovitve političnih strank, ki so s seboj prinesle osamosvojitev in demokratizacijo Slovenije, ki bodo na ogled do konca letošnjega leta. Do 31. oktobra pa imate še čas za ogled razstave Fašizem in Slovenci – izbrane podobe.

 

Neli

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.