Mar 04 2010

Drobci: “Medicinski” incident na Brdu

Objavil BlogHistoria pod Drobci

“Medicinski” incident na Brdu naj bi bil prvi sovjetski poskus neposrednega napada na Tita. Ker je bil Titov sistem zaščite in varovanja v bistvu kopija sovjetskega, Rusom res ni bilo težko pripraviti dobrega načrta za atentat nanj.

Po osvoboditvi Jugoslavije se je število atentatov na Tita močno povečalo, saj so nasprotniki Jugoslavije vedeli, da Jugoslavija brez Tita ne bo preživela. Ko je socialistična Jugoslavija začela ubirati nove poti, pa se je krog njenih nasprotnikov še povečal, saj je takrat postala trn v peti Stalinu, pa tudi nevoščljivim sosednjim državam. Po podatkih, ki jih najdemo v različni literaturi lahko samo za obdobje od 1945 – 1950 naštejemo kar petnajst atentatov, ki so bili tako ali drugače razkrinkani. Vsi so bili seveda neuspešni. Videti je bilo, kot da so nasprotniki vedno in povsod poskušali izkoristiti priložnost, da bi eliminirali Tita.

Varnostne službe in osebni pribočniki so bojda Titovo življenje večkrat reševali v zadnjem trenutku, največkrat tako, da so spremenili smer vožnje. Predvsem varovanje pri vožnji z Modrim vlakom je bil pravi podvig. Ko se je Tito z Modrim vlakom prevažal po Jugoslaviji, so varnostni organi vedno sestavili dve ali celo tri enake kompozicije, tako da se ni nikoli moglo vedeti v kateri izmed njih se nahaja maršal. Cesto, železnico, mostove, letališča in pristanišča kjer je potoval Tito so vedno zavarovali 24 ur preden je tja prispela varovana kolona, ob poti pa so ponavadi stali oboroženi vojaki, ki so bili razvrščeni na 100 metrov. Vse te varnostne ukrepe so izvajali, da bi zavedli tuje obveščevalne službe, ki so tako doma kot v tujini vedno budno spremljale vsak Titov korak. Varnostne službe so Tita le redko prosile, da naj ne gre v določen kraj, saj jih ponavadi ni ubogal. Tito je namreč tudi sam precej dobro vedel kako se zavarovati in poskrbeti zase, saj je dolgo časa živel v ilegali, vedel je kako se tajno potuje po svetu in zavaja tiste, ki so mu bili stalno na sledi.

Ravno v začetku januarja 1947, ko so se napetosti med ZSSR in Jugoslavijo začele zaostrovati je Tito zbolel, potreboval naj bi operacijo slepega črevesja. Stalin je hitro zgrabil priložnost in Titu tik pred začetkom operacije, ki naj bi jo izvedla ugledna domača (slovenska) ekipa zdravnikov, ponudil, da mu pošlje ekipo sovjetskih zdravnikov. Tito je ponudbo sprejel kot znak dobre volje, saj je bila ta Stalinova poteza tudi neke vrste znak popuščanja politične napetosti. Kmalu zatem sta iz ZSSR s posebnim letalom pripotovala dva zdravnika, kirurga Bakeljev in Smotrov, z njima pa je prišla tudi medicinska sestra. Ruska ekipa je operacijo izvedla profesionalno in hitro v vili na Brdu pri Kranju. Operaciji so prisostvovali tudi eminentni domači zdravniki Brecelj, Lavrič in Tavčar iz Ljubljane, ter Božović in Popović iz Beograda. Po operaciji je Tito ostal na okrevanju na Brdu, domači zdravniki so se vrnili nazaj k svojemu rednemu delu, skrb za Tita pa so prevzele medicinske sestre iz Ljubljane, ter medicinska sestra, ki je pripotovala v Jugoslavijo skupaj z zdravnikoma iz ZSSR. Ker je Tito po sicer uspešni operaciji čutil bolečine je bilo sklenjeno, da sovjetske ekipa še en dan ostane na Brdu. Ponoči je Titova rana postala rdeča. Ko je potarnal, da so bolečine čedalje hujše, sta se zdravnika odločila, da bosta rano podrobno pregledala. Dr. Bakeljev je nato sporočil, da je treba operacijo takoj ponoviti in nekaj »popraviti«. General Žeželj ni mogel dovoliti, da bi se ponovna operacija izvedla brez domačih zdravnikov, zato je na Brdo znova poklical zdravnike iz Ljubljane. Medtem sta sovjetska zdravnika že pohitela s pripravami na operacijo. Ker sta se kirurga obnašala precej čudno, poleg tega pa sta še zaudarjala po alkoholu, ju je Žeželj fizično odstranil ter zaklenil v eno izmed sob. Ko so na Brdo prispeli ljubljanski zdravniki so Titu očistili rano, ter ugotovili da ponovna operacija sploh ni potrebna.

O tem kako naj bi se zgodil »medicinski« atentat lahko v literaturi pravzaprav zasledimo še dve verzij. Po eni izmed njih naj bi atentat na Tita izvršila ruska medicinska sestra, ki je bila agentka NKVD. Tita naj bi se znebila tako, da naj bi mu ob ponovni operaciji namesto anestetika vbrizgala močan strup. Po drugi verziji, pa naj bi v Jugoslavijo pripotoval le en sovjetski kirurg, ki je Tita pregledal potem, ko so ga že operirali domači zdravniki. Ker se je Titu stanje iz dneva v dan slabšalo sta mu domača zdravnika dr. Lavrič in dr. Brecelj predlagala, da ga pregledata, vendar je Tito pregled zavrnil, saj se je bal, da bo užalil sovjetskega zdravnika in s tem tudi Stalina. Nekega dne, ko je sovjetski zdravnik odšel v Ljubljano, da bi telefoniral v Moskvo, se je Titovo stanje močno poslabšalo, dobil je visoko vročino, zato so ga odpeljali v bolnišnico. Ko se je sovjetski zdravnik vrnil, je bil zaradi posredovanja domačih zdravnikov precej užaljen, zato se je odločil, da se vrne nazaj v Moskvo. Ko pa so pristojne službe čez nekaj časa v Moskvi poizvedovale o tem kdo je pravzaprav bil ta kirurg, ki naj bi ga poslal Stalin, so ugotovili, da omenjenega zdravnika ne pozna nihče od sovjetskih kirurgov, oziroma da ta sploh ne obstaja.

 

KKM

 

Povzeto po:

Marijan F. Kranjc, Zarote in atentati na Tita, Grosuplje 2004.

Živorad Mihajlović – Šilja, Atentati: Hteli su da ubiju Tita, Beograd 1989.

  • Share/Bookmark

13 odzivov

Dec 23 2009

Sposojene novičke: Majhni užitki velikega diktatorja

Josip Stalin je na klasične akte rad kracal morbidne žaljivke na račun političnih disidentov, ki jih je dal usmrtiti. Nova razstava ponuja vpogled v psiho diktatorja z izkrivljenim smislom za humor.

Čeprav skice aktov, ki so od nedavnega razstavljene v Moskvi, prikazujejo ljudi, ki jih Stalin ni poznal, so ga očitno spomnile na razne politične nasprotnike – in v njem sprožile jezen enosmerni dialog, ki ga je nato tudi izlil na papir. Skice različnih umetnikov iz 19. in 20. stoletja s to “dodano vrednostjo” so zdaj v galeriji Marata Guelmana (eni prvih in najbolj znanih postsovjetskih zasebnih galerij) razstavljene pod naslovom Sporočila velikega vodje: Stalinovi avtogrami.

Rdečelasi prasec Radek – če ne bi scal proti vetru, če se ne bi ujezil, bi bil še živ,”photo_1261153139397-1-1.jpg je tako Stalin napisal čez golo nogo nekega moža. Pri tem je imel v mislih Karla Radeka, nekdanjega vodjo Kominterne in moža, ki je pomagal začrtati sovjetsko ustavo, a se je nato sprl s Stalinom in bil posledično zaprt in likvidiran.

Na skico golega bradatega moža je Stalin narisal na glavo obrnjen rdeč trikotnik, kar bi po nekaterih razlagah pomenilo, da je bil homofob ali pa celo latentni homoseksualec. Spremni komentarji – “Zakaj si tako suhcen?” – so najbrž žaljivka na račun Mihaila Kalinina, visokega boljševiškega aparatčika, ki ga je Stalin potisnil na obrobje.

O “idiotih” tako in drugače

Spet drugje avtokrat “naproša”, naj modelu vendarle kdo priskrbi spodnje perilo, slika golega moža od zadaj pa je izzvala vulgarno opombo, naj se raje loti dela, kot da masturbira. Pravzaprav je veliko njegovih komentarjev tako ali drugače spolno obarvanih: gol moški, ki stoji nad prav tako golo ležečo žensko, je Stalina očitno še posebej spravil ob živce. “Ti idiot,” piše, “si popolnoma pozabil, kaj mora narediti?” Spet drugega moža “obsodi” v svojem tipičnem slogu: “En zamišljen idiot je hujši od desetih sovražnikov.”

385695958-exhibition-reveals-stalin-s-nude-drawings-hobby.jpg?x=360&y=242&sig=Bi81ckw4TjXtSG1Mu65Q1Q--Odobrava pa, denimo, sliko mladega golega mišičnjaka s palico v rokah: “To je najmočnejši tovariš!” je ena redkih pozitivnih opomb. “Sovjetski David se pripravlja na spopad z globalnim imperializmom. Pomagali mu bomo!”

Zbirko skic, ki ni bila do zdaj še nikoli razstavljena in je last anonimnega zasebnega zbiratelja, je Stalin najverjetneje iznakazil v poznih letih; pod “izboljšavami” z rdečim ali modrim črnilom je povsod tudi velikopotezno podpisan. Zadnjega pol stoletja naj bi jih varovali nekdanji diktatorjevi varnostniki.

Razstava je vrata odprla v odštevanju do 130-letnice Stalinovega rojstva; nekdanji voditelj, ki je Rusijo sicer popeljal do zmage v 2. svetovni vojni, a je obenem kriv za smrt milijonov ljudi, v Rusiji še vedno deli javno mnenje. V izogib obtožbam, da razstavljajo ponaredke, organizatorji razstave prilagajo certifikat strokovnjaka z ministrstva za notranje zadeve, ki potrjuje, da je pisava res Stalinova.

Prodati bi se jih dalo za velike vsote

Glede na to, da so pri dražbeni hiši Sothesby’s prejšnji teden pismo s Stalinovim podpisom prodali za 12.500 dolarjev, je težko ocenii, koliko bi bila na trgu vredna ta unikatna zbirka. “Na trenutke smo priče prebliskom njegove podzavesti,” se navdušuje eden izmed kuratorjev razstave, Viktor Turšatov. “Stalin se ‘pogovarja’ s svojimi nekdanjimi znanci, prijatelji, partijskimi tovariši – podobno, kot se stari ljudje včasih pogovarjajo s fotografijami.”

Ana Jurc

Vir: RTV SLO (20.12.2009)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Okt 01 2009

Sposojene novičke: Tito je imel pripravljen načrt pobega iz države

Vir: Delo, 30.9.2009

Pred kratkim so med urejanjem arhiva nekdanjega Jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita odkrili njegov dnevnik, ki je med drugim razkril, da je imel Tito pripravljen načrt pobega iz države.

  

Zagreb – Leti 1950 in 1951 sta bili zelo napeti tako v nekdanji Jugoslaviji kot drugod po svetu. Začela se je hladna vojna, nekdanji Jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito se je znašel v nemilosti sovjetskega voditelja Josipa Visarijonoviča Stalina in Sovjetske zveze, Zahod ga še vedno ni sprejel, Američani so mu v zameno za pomoč postavljali pogoje, on pa je moral hitro modernizirati vojsko in nahraniti Jugoslovane, saj je med vsemi temi političnimi težavami Jugoslavijo pestila tudi suša.

O teh viharnih časih v svojem novodokritem dnevniku najbolje govori Tito sam, piše hrvaški Večernji list. Še do pred kratkim se namreč sploh ni vedelo, da je Tito zapisoval svoje spomine, ki so jih našli med urejanjem njegovega arhiva.

V dnevniku, ki ga je Tito pisal od začetka novembra 1950 do februarja 1951 je dokumentiran njegov pogovor z Američani o nudenju pomoči, s katero bi zagotovil obrambno sposobnost države. Ena izmed večjih novosti, ki jih je razkril dnevnik, pa je podatek, da je Tito v strahu pred napadom Sovjetske zveze in njenih satelitov celo načrtoval svoj pobeg iz države.

Na sestanku s političnim birojem so se tako dogovorili, da bodo nekoliko razselili naselje Dedinje, da ne bi vsi politični funkcionarji živeli na istem kraju, operativni del generalštaba pa premestili iz Beograda na obrobje.

Enaindvajsetega decembra je Tito tudi prvič omenil svoj načrt umika iz države, v primeru napada Vzhoda. S Kardeljem, Aleksandrom Rankovićem in Milovanom Đilasom je razpravljal o tem, kaj bi morali storiti v primeru napada. Tito je tovariše tako vprašal, kaj menijo o tem, da bi se skupaj z močno vojsko umaknili iz države, nato pa bi se vrnili, saj bi na ta način rešili socializem v državi. Vsi navedeni so se z njim strinjali.

Titov dnevnik je razkril še eno podrobnost iz njegovega življenja, in sicer se je nekdanji Jugoslovanski voditelj intenzivno učil angleškega jezika, da bi se lahko samo pogovarjal z Američani in Angleži.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.