Arhiv za 'Zgodovinski časopis' Kategorija

Apr 19 2010

Dr. Borut Batagelj: Izum smučarske tradicije: kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941

Slovenci se pogosto označujemo kot smučarski narod. Stereotip o smučarjih Slovencih je rezultat procesa, ki se je pričel s prizadevanji po gojenju smučarske kulture ob pojavu modernih športov na prelomu v 20. stoletje in se je z aktivnostmi, ki so kreirale (in tudi interpretirale) zgodovino smučanja že na predvečer druge vojne pokazal kot ena izmed značilnih slovenskih karakteristik. »Izum slovenske smučarske tradicije je tako evidenten,« je zapisal avtor v predgovoru, »da so Slovenci, tudi ko ne smučajo, kdaj označeni za – smučarje … Knjiga je zgodba o enem od najbolj prepoznavnih slovenskih stereotipov, narejena na strokoven način.

V »Izumu smučarske tradicije« avtor podrobno raziskuje in oriše vzroke, ki so smučanje pripeljali v slovensko družbo ter se natančno ukvarja tudi s posledicami, ki jih je razvoj smučanja kot prostočasne dejavnosti povzročil. Smučanje je predstavljeno kot »kulturna praksa z zelo dolgo zgodovino«, katero avtor »poskuša z uravnoteženo interpretacijo čim bolj umestiti v družbeni oziroma kulturni kontekst obravnavanega časovnega loka«.

Knjiga, ki je predelana doktorska disertacija na novo odkriva številne strukture in dogodke ter jih (pre)vrednoti, ne obravnava pa jih zgolj skozi slovenski prostor, ampak slednjega po vsebini raziskav pa tudi po kritični metodi dela uspešno umešča v širše okvire. Kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941 je pri nas prva znanstvena monografija o zgodovini smučanja izpod peresa zgodovinarja.

Knjiga na 512 straneh, s približno 2000 opombami in seznamom preko 600 virov in literature obravnava: kratko predzgodovino smučanja, starosvetno bloško smučanje, mitološke razsežnosti bloškega smučanja, moderne in tradicionalne koncepte smučanja, smučarsko terminologijo kot element identifikacije, procese modernizacije kot temelj za uveljavitev modernega smučanja (izum prostega časa, odnos do telesa, vzgoje, narave, reformo življenjskega sloga …),  odnos do gora, odnos do zime, preoblikovanje smučanja v 19. stoletju v srednji Evropi in soočanje z (mitskim) nordijskim in alpskim konceptom,  študije prvih slovenskih primerov modernega smučanja do prve vojne (Gratzy, Schollmayer, Jarisch, Čibej, Badjura…), začetke zimskega turizma (na primeru Bohinja), smučanje v vojski, značilnosti iz razvoja smučanja (1918–1941), organizacijski pregled smučarstva med obema vojnama (zveze, podzveze, športni klubi, smučarski klubi), mednarodno vključevanje,  razvoj tehnike in opreme, uveljavitev alpskih disciplin smučanja, smučarskih skokov, specializacijo smučanja in formiranje strokovnih profilov (smučarski učitelji, sodniki, trenerji), tekmovalno smučanje in preglede (državna prvenstva, prvenstva FIS, zimske olimpijske igre, akademska smučarska tekmovanja),  kreiranje smučarjev (tekmovalcev) kot narodnih junakov, razvoj turizma in s smučanjem povezane infrastrukture (koče, tereni, žičnice), smučanje in telovadne organizacije političnih taborov (sokoli, fantovski odseki in dekliški krožki),  smučanje med otroci in v šolah, smučanje z vidika kreiranja podob spolov, zdravstvene in moralne vidike smučanja, periferizacijo smučanja na Slovenskem ter kreiranje smučanja z vidika kolektivne podobe nacionalnega športa.

 

Več o njej na spletni strani Zgodovinskega časopisa (http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/zgcasopis/index.html), ki je knjigo izdal. Tam jo je možno tudi naročiti po e-pošti (info@zgodovinskicasopis.si).

Peter

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.