Arhiv za 'Razstava' Kategorija

Sep 23 2010

Sposojene novičke: v Zagrebu odprli razstavo o Slovencih v BiH

Dokumentarno razstavo o Slovencih v BiH (1530-2010) Od zabrisa do prenove identitete je danes v Slovenskem domu v Zagrebu odprl slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk. Poudaril je, da se o usodi Slovencev v BiH ni vedelo veliko do zadnje vojne, ko se je slovenska diplomacija vpletlo v evakuacijo Slovencev in so jih takrat bolje spoznali.

 

 

Zagreb – Ob odprtju je o razstavi govoril tudi njen avtor Stanislav Koblar, ki je poudaril, da so prva slovenska društva v BiH ustanovili konec 19. stoletja, čeprav prvi stiki Slovencev z BiH segajo v 16. stoletje.

Neprekinjena prisotnost Slovencev poteka že več kot 130 let, široko prebujanje narodne zavesti in pojav ducata samoraslih slovenskih organizacij pa beležijo med letoma 1992 in 1997.

Dodal je, da Slovencev v BiH ni bilo nikoli več kot 7000 ali 8000 oz. največ 0,3 odstotka prebivalstva, sicer pa da so Slovenci nesorazmerno svojemu številu ustvarili velike presežke na vseh področjih življenja v BiH.

Dokumentarna razstava tudi kronološko predstavlja prisotnost Slovencev v BiH ter njihove dosežke na različnih področjih, od industrije in delavskih društev ter gibanj, do umetnosti in kulture.

Razstava bo na ogled v Slovenskem domu v Zagrebu do 28. septembra, potem ko je bila v začetku julija na ogled v slovenskemu državnem zboru. Premiero je imela lani v Cankarjevem domu, potem pa je obiskala tudi več mest v BiH, kot so Sarajevo, Banja Luka in Tuzla.

 

Ka.Ž, STA

 

Vir: Delo (22.09.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 26 2010

Sposojene novičke: Stoletnica hotela Palace

Hotel je vabil najimenitnejše goste tedanje Evrope, bil je tehnično dovršen, saj so imele sobe lastne kopalnice, centralno ogrevanje, telefonsko, električno in vodovodno napeljavo in osebna dvigala. To je bil najelegantnejši hotel avstro-ogrske riviere. V počastitev jubileja bosta Tomi Brezovec in Slobodan Simič Sime (zavod Mediteranum) v ponedeljek ob 18. uri odprla razstavo o bogati turistični zgodovini hotela in kraja.

Razstavo si lahko ogledate v nekdanji stavbi uprave Droge Portorož

Razstava bo odprta tri mesece, pripravljajo pa veliko spremljajočih dogodkov in oktobra izdajo monografije.

Na ogled bo več kot tisoč eksponatov, med njimi dragocena srebrnina starega avstrijskega hotela, posodje, prva oprema tedanjega hotela, dokumenti, razglednice, promocijski plakati, projekti, fotografije, oblačila in drugo. Predstavljena bo podrobnejša zgodovina nastanka hotela, ki so ga zgradili po načrtih dunajskega arhitekta Johannesa Eustachia. Obudili bodo spomine na znane osebe, saj naj bi po govoricah hotel obiskal tudi sam cesar Franz Ferdinand. Po drugi svetovni vojni so ga obiskali tudi predsednik Tito, večkrat je v njem letoval Božidar Jakac, filmski igralci kot Marcello Mastroianni, Senta Berger, Yul Briner, Orson Welles, mednarodni vohun Cicero itd. Na razstavi bo tudi prva francoska ruleta, ki so jo imeli v starem hotelu ob ustanovitvi druge portoroške igralnice (leta 1964), predstavili bodo spominske znamke, ovojnice in žige.

Projekt zasilne ureditve prostorov in postavitve razstave v nekdanji upravni stavbi portoroške Droge za tri mesece in spremljajoči dogodki so vredni 30.000 evrov, za kar pa so zbrali le peščico finančnih podpornikov. Najpomembnejšega družabnega dogodka in projekta v občini letos nista podprla niti občina niti turistično gospodarstvo, in celo Kempinski Palace ne, čeprav so se v njem na začetku turistične sezone hvalili, da bodo avgusta poskrbeli za veliko prireditev, ki bo Portorož vrnila sto let v zgodovino. Kempinski je menda organizatorjem ponudil organizacijo zakuske, občina Piran pa je namenila 800 evrov, kar sta Tomi Brezovec in Slobodan Simič Sime zavrnila. Na občini nam je Danica Cmrečnjak iz službe za odnose z javnostjo odgovorila, da sta organizatorja prireditev zaprosila za 8000 evrov pomoči za izdajo monografije, česar pa občina ne more financirati. Če bo monografija kakovostna, bo občina izdajo take knjige podprla z nakupom nekaj izvodov za protokolarna darila.

Boris Šuligoj

Iz sobotne tiskane izdaje Dela.

Dosegljivo na: Delo (6.8.2010)

 

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 16 2010

Sposojene novičke: Celjski knezi v pričakovanju stalne razstave

V Pokrajinskem muzeju Celje želijo pripraviti stalno razstavo, ki bo popeljala po času, ko so vladali celjski grofje, pozneje knezi, urediti pa želijo tudi Vodni stolp in digitalni sprehod po nekdanjem domovanju znamenite plemiške rodbine.

Načrte želijo uresničiti najkasneje v dveh letih, po besedah direktorja muzeja Staneta Rozmana pa je precej odvisno od uspešnosti na razpisu Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Razpis je vreden milijon evrov, nanj pa so se prijavili skupaj z muzeji hrvaškega Zagorja, sodelovanje, ki ga je spodbudila zakonska zveza Friderika II. Celjskega s plemkinjo Elizabeto Frankopansko. Obe državi povezuje tudi njegova druga žena, Veronika Deseniška. “Če bomo uspešni na razpisu, bodo na hrvaški strani uredili dvorec Veliki Tabor, ki je najpomembnejši poznosrednjeveški plemiški grad v kontinentalnem delu Hrvaške, na slovenski strani pa bi uredili Vodni stolp s stalno razstavno postavitvijo,” pojasnjuje Rozman. V vsakem primeru, ne glede na izid razpisa (ta bo znan konec leta), bodo v Knežjem dvorcu uredili stalno razstavo o celjskih knezih.

Že v torek, 17. avgusta, bodo na Starem gradu v Celju odprli prenovljen Friderikov stolp, tudi sicer pa, kot smo že poročali, nadaljuje celjska občina z obnovo Knežjega dvorca.

M. K.

Vir: RTV SLO (13.08.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 18 2010

Sposojene novičke: Podoba celjskega grofa Ulrika II.

Za rekonstrukcijo podobe zadnjega celjskega grofa Ulrika II. so se povezale štiri ustanove. V sklopu priprav na razstavo o viteštvu na Slovenskem, ki jo v Narodnem muzeju Slovenije načrtujemo za konec leta 2011, bomo na podlagi ohranjene lobanje zadnjega celjskega grofa Ulrika II. rekonstruirali njegovo podobo.

V prvi fazi bodo sodelavci Pokrajinskega muzeja Celje v sredo, 10. februarja 2010, lobanjo pripeljali v Ljubljano, kjer jo bomo najprej fotografirali, nato pa bo okrog 16. ure ekipa pod vodstvom g. Janeza Podobnika opravila računalniško tomografijo na novi Nevrološki kliniki v Ljubljani. Posnetke bomo poslali mednarodno priznani specialistki za forenzične rekonstrukcije dr. Ursuli Wittwer-Backofen, ki bo s svojimi sodelavci na Univerzi v Freiburgu v Nemčiji po sodobnih forenzičnih postopkih izdelala tako tridimenzionalno računalniško kot plastično kiparsko rekonstrukcijo obraza grofa Ulrika, nedvomno naše najmogočnejše politične osebnosti ob koncu srednjega veka.

Poudariti moramo, da gre pravzaprav za prvi tak projekt pri nas, pri katerem se bodo povezale štiri ustanove. Naš cilj je, nekoliko v prispodobi povedano, viteštvu na Slovenskem vrniti obraz, zato bo rekonstrukcija eden osrednjih eksponatov na razstavi o viteštvu, pozneje pa jo bo mogoče uporabiti v sklopu nove stalne postavitve v Pokrajinskem muzeju Celje.

Avtorica fotografije je dr. Ursula Wittwer-Backofen. Fotografija: računalniška rekonstrukcija obraza Friedricha Schillerja, ki so jo naredili na podlagi njegove lobanje – najnovejši veliki projekt ekipe za forenzične rekonstrukcije Univerze v Freiburgu.

Vir: eljubljana.si (9.2.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 10 2010

Sposojene novičke: Najveličastnejši zemljevidi na svetu

Za dvig največje knjige na svetu, Klenckejevega atlasa, je potrebnih šest parov rok. V svojih 350 letih obstoja atlas še ni bil javno razstavljen.

64660604_klencke_show.jpg

Zdaj bo ta napaka odpravljena. Velikanska knjiga zemljevidov bo ena glavnih zanimivosti velike poletne razstave v Britanski knjižnici, kjer bodo predstavili izbor iz njihove edinstvene zbirke zemljevidov. Razstava naj bi dokazala, da imajo zemljevidi tudi pomen, ki presega geografske okvire, in da so lahko umetniška dela sama po sebi. Pa tudi orodje propagande. Na razstavi bodo na ogled zemljevidi od 15. stoletja naprej, med drugim bo največja knjiga na svetu, Klenckejev atlas iz leta 1660.

Najveličastnejši zemljevidi na svetu Razstava z naslovom Magnificent maps: Power, Propaganda and Art (Veličastni zemljevidi: moč, propaganda in umetnost) bo na ogled med 30. aprilom in 19. septembrom, na njej bodo predstavili okrog 100 zemljevidov, ki veljajo za najveličastnejše na svetu. Tri četrtine se jih bo prvič predstavilo javnosti.

Srce razstave bodo stenski zemljevidi, mnogi velikanskih dimenzij. Ti pripovedujejo zgodbe, ki presegajo okvire geografije. Mnogi od njih se, kot je povedal vodja zbirke zemljevidov pri knjižnici Peter Barber, lahko “kosajo z velikimi umetniškimi deli”. Dodal je: “To je prva razstava zemljevidov te vrste, saj po navadi o zemljevidih razmišljamo v smislu geografije, meritev ali točnosti.”

64660614_svet.jpg

Poleg največjih tudi najmanjši zemljevid Razstava naj bi premaknila miselne okvire ljudi o zemljevidih in slavila njihovo veličastnost, s katero se ponaša tudi 37 zemljevidov v Klenckejevem atlasu, ki je bil zamišljen kot enciklopedični povzetek sveta. Atlas je skoraj nepredstavljivo velik – visok je 1,74 metra in širok 1,9 metra. Kralju Karlu II. so ga pred 350 leti podarili nizozemski trgovci, nato pa ga je shranil v svoj kabinet redkosti. “To bo pravi spektakel,” pravi Tom Harper, vodja oddelka starinskih zemljevidov. “Že stati poleg knjige je precej vznemirljivo.”

Kot nasprotje bo razstavljen tudi eden najmanjših zemljevidov na svetu, ki ustreza velikosti nohta. Gre za nemški kovanec iz leta 1773, ki prikazuje Nürnberg iz ptičje perspektive.

Razstava naj bi dokazala, da so veličastni zemljevidi lahko tudi pomembni predstavniki veličastne umetnosti. Pred letom 1800 so namreč zemljevidi v domovih premožnežev viseli ob umetniških delih in bili pomemben statusni simbol: z zemljevidi sveta so bogataši razkazovali svojo svetovljanskost, z zemljevidi Svete dežele svojo vero, z zemljevidi svojega posestva svoje bogastvo, z zemljevidi svojih domov, okrožij ali mest pa svojo zvestobo domači zemlji, piše Guardian. Zemljevidi so imeli pogosto tudi osebni pečat.

Umetnostni zgodovinarji “zanemarjajo zemljevide” “Do leta 1800 so ljudje zemljevide dojemali na ta način, že v 18. stoletju pa sta se začela razvijati kult znanosti in prepričanje, da so zemljevidi povezani z geografijo in da je edina pomembna stvar pri zemljevidih njihova točnost.” Barber je prepričan, da umetnostni zgodovinarji preveč zanemarjajo zemljevide, kar si želijo vsaj malo popraviti s to razstavo.

Barber pojasnjuje, da so bili zemljevidi sicer največkrat izdelani kot okras, a so se pogosto uporabljali tudi za propagando. Na ogled bodo zato tudi zemljevidi, pri katerih je propagandna vloga bolj očitna.

Barber in Harper sta izbrala zemljevide med več kot 4,5 milijona zemljevidi v zbirki knjižnice, ki je druga največja na svetu, takoj za zbirko Knjižnice ameriškega kongresa.

Alenka Klun, po Guardianu; foto: British Library

 

Vir: RTV SLO (28. januar 2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Starejši zapisi »