Arhiv za 'Poročilo' Kategorija

Nov 13 2009

Poročilo: Totalitarizmi v Muzeju novejše zgodovine

Kot je v moji navadi tudi danes na kratko.

V ponedeljek, 9.11.2009, je v organizaciji organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekal mednarodni znanstveni posvet z naslovom TOTALITARIZMI – VPRAŠANJA IN IZZIVI. 

Program kje obsegal štiri poglavitne dele, in sicer tri sklope referatov:

  • dr. Tamara Giesser-Pečar : Register totalitarnih režimov in pojavov v Sloveniji
  • dr. Jernej Letnar Černič : Iskanje normativnih odgovorov na totalitaristična hudodelstva
  • dr. Damjan Hančič : Oris revolucionarnega nasilja na Kamniškem 1942-1945
  • mag. Renato Podbersič : Revolucionarno nasilje na Primorskem
  • Andrej Zorko : Mobilizacija v nemško vojsko

 

  • Pavel Jamnik : Zavedanje zločina
  • Dr. Mateja Čoh : »Bande« – teroristične skupine ali provokacija Udbe?
  • Dr. Milko Mikola : Izgoni prebivalstva iz kraja bivanja v Sloveniji v obdobju 1947 – 1949

 

  • Mag. Andreja Valič : Zgodovina za prihodnost
  • Mag. Monika Kokalj Kočevar : Življenjske zgodbe druge svetovne vojne
  • Jože Dežman : Razpad tabujev in tranzicijska pravičnost v Sloveniji

   

Najbolj zanimiv in tudi najbolj obiskan del pa je bil takoj na začetku. Na posvetu je kot gost sodeloval grof Nikolai Tolstoy, angleški zgodovinar in avtor zgodovinskih razprav na temo 2. svetovne vojne in pa keltske mitologije, predvsem osebnost čarovnika Merlina. 

Rodil se je leta 1935 v Angliji, kamor je po ruski revoluciji zbežala njegova družina, v Angliji so se naselili leta 1920. Ni neposreden potomec Leva Nikolajeviča Tolstoja, znanega predvsem po romanu Vojna in mir, pač pa je Lev N. Tolstoj potomec mlajšega brata prednika Nikolaya Tolstoja. Njegovi poglavitni deli s področja zgodovinopisja sta  The Minister and the Massacres in  Victims of Jalta, v katerih jasno kritizira angleško ravnanje po koncu druge svetovne vojne, napisal pa je tudi 500 let dolgo zgodovino družine Tolstoj. 

Na posvetu je v  svojem napol pogovoru z naslovom Nujnost ali zarota govoril o vračanju o Kozakov, domobrancev, ustašev in drugih, ki so jih v poletnih mesecih vrnili Titovi ali Stalinovi vojski. Tolstoj je bil prvi, ki je v poznih 80 letih spregovoril o britanski vlogi pri vrnitvah premagancev. Njegovo spoznavanje te zgodovine se je začelo v zaporu, ko je od nekega stražnik, ki je bil leta 1945 v Avstriji, izvedel, da so morali premagance trpati v vagone in jih pošiljali proti Rusiji. Nekateri so se vrgli z vlaka, da bi si zlomili vrat, in da ne bi bili vrnjeni v Rusijo. Feldmaršal Aleksander je dal namreč jasen ukaz o nevračanju ujetnikov, po Tolstojevih besedah pa je bil Alexander izigran,  s strani McMillana, ki naj bi v svoj dnevnik zapisal celo, da kozake pošilja v smrt. McMillan pa naj bi bil eden od dvojice, ki se z Tolstojem ni nikoli pogovarjal kljub njegovi želji.  

 

Primož

  • Share/Bookmark

En odziv

Nov 03 2009

Jugoslavija v času: devetdeset let od nastanka prve jugoslovanske države

Od dogodka, ki ga omenjam v blogu je minilo že slabo leto, ker pa so pred kratkim pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani izdali kar zajetno knjigo, petnajsto po vrsti v znanstveni zbirki Historia, oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani – zbornik referatov s tega dogodka, o tem vseeno nekaj besed.

 

 

Jugoslavijavasu.jpg

Zbornik

 

Ljubljana, 28. in 29. november 2008

 

 

Zadnje dneve novembra 2008, ko se je tako v javnosti kot tudi v strokovnih krogih spominjalo dogodkov izpred devetdesetih let – konca prve svetovne vojne, nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – so na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete organizirali simpozij z naslovom Jugoslavija v času. Devetdeset let od nastanka prve jugoslovanske države.

 

Na simpoziju so s prispevki sodelovali avtorji iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, avtorji, kateri so v večini še imeli izkušnjo življenja v skupni državi. Za celoten jugoslovanski prostor velja, da ima z letom 1918 in naslednjimi leti skupno zgodovino, a vsak svojo lastno izkušnjo.

 

Simpozij, ki ga je s pozdravnim govorom in uvodnim predavanjem začel predstojnik Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Bojan Balkovec je potekal v veliki predavalnici oddelka, kjer se je v dveh dneh zvrstilo kar sedemindvajset referentov.

 

Bojan BalkovecIdeje o upravni razdelitvi Kraljevine SHS

Božo RepeZakaj so Slovenci vstopili v Jugoslavijo in zakaj so iz nje odšli?

Miroslav StiplovšekPrva prizadevanja za avtonomijo Slovenije v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev

Ivo GoldsteinHrvati i Jugoslavija; između oduševljenja i razočaranja

Mile Bjelajac – Izazovi pisanja istorije Jugoslavije-različiti pristupi istraživanja vojnog faktora

Ivana ŠubičKraj prvog svetskog rata i stvaranje Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca u zagrebačkom političkom tisku (1918.-1921.).

Ranko Končar in Saga MarkovičVojvodina između srpske i jugoslovanske opcije u vreme stvaranja Kraljevine SHS

Jurij PerovšekSlovenska politika in uvedba kancelparagrafa v prvi jugoslovanski državi.

Aleksandar Rastović in Uroš ŠuvakovićFormiranje i uspešnost političkih partija u prvim godinama postojanja Kraljevine SHS

Bojan GodešaAli je bil Korošec iskren Jugoslovan

Goran HutinecZločinci i heroji – konstrukcija jugoslavenske nacionalne mitologije na primjeru kulta Petra Zrinskega i Frana Krste Frankopana

Vida Deželak BaričDemokracija v slovenski marksistični percepciji 1918-1921

Željko Karaula»30 dana što su potresli Bjelovar« – Odbor narodnog vijeća Bjelovara tokom studenog 1918. Godine

Žarko Lazarević – Slovenija in Jugoslavija – dileme gospodarskega prostora

Ivica Šute - Ekonomski položaj Hrvatske nakom stvaranja jugoslavenske države 1918. Godine

Izet ŠabotićNeke karakteristike i uticaj agrarne problematike na privredna, društvena i politička kretanja u BiH, od stvaranja države Srba, Hrvata i Slovenaca do Vidovdanskod ustava.

Damir GlobočnikLikovne podobe razdruževanja Slovencev z Avstro-Ogrsko in povezovanje s Hrvati in Srbi v prvo jugoslovansko državo

Tomaž Pavlin»Zmaga-svoboda«. Sokolsko in športno jugoslovaniziranje.

Branko ŠuštarPovezovanje slovenskega učiteljstva v novi državi med 1918 in 1921

Marta FazekasAutonomies in Europe after the First Word War – The Yugoslavian practise in global context

Arpad HornyakHungary, Hungarians and the Establishment of Yugoslavia

Rozina ŠventPrizadevanja slovenskih izseljencev za novo jugoslovansko državo

Borut Klabjan - Oblikovanje jugoslovanskim meja. T. G. Masaryk in vprašanje italijansko-jugoslovanske meje po prvi svetovni vojni

Jure GašparičPolitična poročila češkoslovaškega konzulata v Ljubljani v času od njegovega odprtja do sprejetja vidovdanske ustave

Gregor JanušOdzivi nemške etnične skupine na Slovenskem na razpad Avstro-Ogrske monarhije ter njihova integracija v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

 

V okviru simpozija Jugoslavija v času. Devetdeset let od nastanka prve jugoslovanske države, smo bili deležni številnih kvalitetnih referatov, formalnih in neformalnih diskusij. Veliko število referentov, je rezultiralo velikemu številu še nepoznanih tem, ki so nam naslikale nove, tudi drugačne podobe o tistem času.

 

 

Peter 

 

P.S.: Zbornik lahko kupite tudi na spletni strani Knjigarne Filozofske fakultete v Ljubljani.

 

 

 

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Okt 29 2009

Poročilo: Zgodovinski in družbeni vidiki cenzure na Slovenskem

V začetku oktobra, natančneje 1. in 2., je v Prešernovi dvorani SAZU potekal znanstvena konferenca na temo cenzure z naslovom Zgodovinski in družbeni vidiki cenzure na Slovenskem.

cenzura-tekst.gif

V dvodnevni konferenci se je zvrstilo 25 referatov, ki so obsegali široke vidike cenzure, tako pravno ureditev, cenzuro v novinarstvu in tudi pregled cenzure skozi zgodovino.

 

Seznam referatov:

 

1.10.

Dean Komel: Cenzuriranje filozofije in filozofija cenzure

Karmen Erjavec in Melita Poler Kovačič: Nove oblike cenzure v slovenskem novinarstvu v času tranzicije

Vladimir Simič: Pravna ureditev cenzure

Janez Cvirn: Avstrijska zakonodaja o tisku in nadzor nad političnim tiskom na Slovenskem (1848-1914)

Egon Pelikan: Ideološka izhodišča cenzure v konceptih slovenskega političnega katolicizma ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja

Petra Svoljšak: »Zapleni vse, česar ne razumeš, utegnilo bi škoditi vojevanju«. Delovanje avstrijske cenzure med Veliko vojno

Marjan Drnovšek: Cenzura pisem in politična emigracija

Jure Gašparič: Cenzura v času diktature kralja Aleksandra

Andrej Studen: Ukrepi cenzure na Štajerskem neposredno po objavi Koroščevih punktacij

Gorazd Bajc: Značilnosti fašističnih cenzurnih posegov v Italiji med obema vojnama inprispevek k (s)poznavanju prepovedi uvoza tujega tiska v Jugoslavijo

Bojan Godeša: Italijanska cenzura v Ljubljanski pokrajini (1941-1943)

Boris Mlakar: Primeri delovanja nemške in slovenske cenzure v Rupnikovi Ljubljanski pokrajini (1943-1945)

Vida Deželak Barič: Cenzura v slovenskem odporništvu med drugo svetovno vojno

 

2.10.:

Aleš Gabrič: Cenzura gledališkega repertoarja v prvi in drugi Jugoslaviji

Denis Poniž: Nekaj vprašanj in ugotovitev v zvezi s cenzuro in samocenzuro v slovenski dramatiki 1945-1990

Marijan Dović: Literatura v primežu cenzure?

Peter Stanković: Bunkerji, stereotipi in razpoke. Cenzura v slovenskem celovečernem filmu (1948-1989)

Mateja Režek: Nevidna cenzura. Politična oblast in zgodovinopisje v socializmu

Gregor Tomc: Cenzurirani punk. Analiza primera cenzure Punk Problemov

Eva Kodrič Dačić: Usoda prepovedane knjige. Varovalni mehanizmi v sistemih državnega nadzora tiska

Rozina Švent: NUK – ujetost med zakonodajo in narodnim poslanstvom

Borut Klabjan: Cenzura v zalivu. Boris Pahor in doživljanje cenzure v 20. stoletju

 

 

Žal se zaradi pomanjkanja časa nisem uspel udeležiti obeh dni konference, prisoten sem bil samo 2.10. Na kratko se bom posvetil dvema temama.

 

Najbolj je bil zanimiv del, v katerem je bilo govora o cenzuri v drugi Jugoslaviji, ko cenzure uradno ni bilo. Deloma je to res, saj cenzura ni delovala pri nadzoru pošte in podobno, vendar je ureditev izdajanja časopisov in knjig bila urejena tako, da je praktično onemogočala izid nezaželene literature. Sprva je za to skrbel Agitprop, pozneje pa založniški sveti. Prav tako je bil otežen vnos literature in knjig Jugoslavijo. Formalno republiški komite za kulturo ni izdal soglasja za uvoz, kar je avtomatično pomenilo, da se določena knjiga ne sme prodajati v Jugoslaviji. Posebej so bili na udaru zamejski Slovenci in pa izseljenci, predvsem tisti, ki so emigrirali leta 1945. Tudi cariniki na mejah so pazili na uvoz prepovedane literature. Iz arhiva INZ smo imeli možnost celo videti knjižico, v kateri so bile natisnjene naslovnice prepovedanih knjig in revij.

Precej zanimiv je bil tudi referat Nevidna cenzura. Politična oblast in zgodovinopisje v socializmu, ki je tudi sprožil precej burno razpravo, saj je govoril neposredno o zgodovini današnjega Inštituta za novejšo zgodovino. Cenzura nad zgodovinopisjem pa se je vršila preko dveh vzvodov; prvi je bila finančna (ne)podpora raziskovalnim projektom in drugi, ki je bil kadrovske narave, saj je veljalo nekako za pričakovano, da so kandidati za prosta delovna mesta “moralno in politično neoporečni”.

 

 

Za kratek vtis s konference tole, za resno poglobitev v temo pa naj bi po novem letu izšel zbornik z objavljenimi prispevki.

 

Primož

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.