Arhiv za 'Peter Mikša' Kategorija

Apr 19 2010

Dr. Borut Batagelj: Izum smučarske tradicije: kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941

Slovenci se pogosto označujemo kot smučarski narod. Stereotip o smučarjih Slovencih je rezultat procesa, ki se je pričel s prizadevanji po gojenju smučarske kulture ob pojavu modernih športov na prelomu v 20. stoletje in se je z aktivnostmi, ki so kreirale (in tudi interpretirale) zgodovino smučanja že na predvečer druge vojne pokazal kot ena izmed značilnih slovenskih karakteristik. »Izum slovenske smučarske tradicije je tako evidenten,« je zapisal avtor v predgovoru, »da so Slovenci, tudi ko ne smučajo, kdaj označeni za – smučarje … Knjiga je zgodba o enem od najbolj prepoznavnih slovenskih stereotipov, narejena na strokoven način.

V »Izumu smučarske tradicije« avtor podrobno raziskuje in oriše vzroke, ki so smučanje pripeljali v slovensko družbo ter se natančno ukvarja tudi s posledicami, ki jih je razvoj smučanja kot prostočasne dejavnosti povzročil. Smučanje je predstavljeno kot »kulturna praksa z zelo dolgo zgodovino«, katero avtor »poskuša z uravnoteženo interpretacijo čim bolj umestiti v družbeni oziroma kulturni kontekst obravnavanega časovnega loka«.

Knjiga, ki je predelana doktorska disertacija na novo odkriva številne strukture in dogodke ter jih (pre)vrednoti, ne obravnava pa jih zgolj skozi slovenski prostor, ampak slednjega po vsebini raziskav pa tudi po kritični metodi dela uspešno umešča v širše okvire. Kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941 je pri nas prva znanstvena monografija o zgodovini smučanja izpod peresa zgodovinarja.

Knjiga na 512 straneh, s približno 2000 opombami in seznamom preko 600 virov in literature obravnava: kratko predzgodovino smučanja, starosvetno bloško smučanje, mitološke razsežnosti bloškega smučanja, moderne in tradicionalne koncepte smučanja, smučarsko terminologijo kot element identifikacije, procese modernizacije kot temelj za uveljavitev modernega smučanja (izum prostega časa, odnos do telesa, vzgoje, narave, reformo življenjskega sloga …),  odnos do gora, odnos do zime, preoblikovanje smučanja v 19. stoletju v srednji Evropi in soočanje z (mitskim) nordijskim in alpskim konceptom,  študije prvih slovenskih primerov modernega smučanja do prve vojne (Gratzy, Schollmayer, Jarisch, Čibej, Badjura…), začetke zimskega turizma (na primeru Bohinja), smučanje v vojski, značilnosti iz razvoja smučanja (1918–1941), organizacijski pregled smučarstva med obema vojnama (zveze, podzveze, športni klubi, smučarski klubi), mednarodno vključevanje,  razvoj tehnike in opreme, uveljavitev alpskih disciplin smučanja, smučarskih skokov, specializacijo smučanja in formiranje strokovnih profilov (smučarski učitelji, sodniki, trenerji), tekmovalno smučanje in preglede (državna prvenstva, prvenstva FIS, zimske olimpijske igre, akademska smučarska tekmovanja),  kreiranje smučarjev (tekmovalcev) kot narodnih junakov, razvoj turizma in s smučanjem povezane infrastrukture (koče, tereni, žičnice), smučanje in telovadne organizacije političnih taborov (sokoli, fantovski odseki in dekliški krožki),  smučanje med otroci in v šolah, smučanje z vidika kreiranja podob spolov, zdravstvene in moralne vidike smučanja, periferizacijo smučanja na Slovenskem ter kreiranje smučanja z vidika kolektivne podobe nacionalnega športa.

 

Več o njej na spletni strani Zgodovinskega časopisa (http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/zgcasopis/index.html), ki je knjigo izdal. Tam jo je možno tudi naročiti po e-pošti (info@zgodovinskicasopis.si).

Peter

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 19 2010

Planinski vestnik – najstarejša slovenska revija, ki še izhaja letos praznuje 115 let!

Slovenija je zaznamovana z gorskim svetom. Ta se razteza vse od raztegnjenih dinarsko-kraških planot in razgibanega predalpskega hribovja do obsežnih alpskih gorskih verig. Samo alpski svet skupno zajema kar 42 odstotkov slovenskega ozemlja, nad 1500 metrov nadmorske višine pa se vzpenja 2,5 odstotka celotne površine Slovenije (Statistični letopis Slovenije, 2003: 38). Tako je povsem razumljivo, da so se gorski motivi trdno zasidrali v slovensko kulturo in nacionalno identiteto.

 

Posledično ima v slovenski družbi in kulturi posebno mesto tudi planinstvo, gorništvo in alpinizem, saj se te dejavnosti najbolj neposredno in intenzivno vežejo na gorski svet, na to v nacionalni ideologiji »sveto« območje slovenske zemlje. Planinstvu in gorništvu, zlasti pa alpinistiki kot njuni najbolj razviti obliki, se je zato v minulih desetletjih pripisovalo različne, a vedno dokaj pomembne naloge — v dobi tranzicije slovenske družbe so gore in alpinistični podvigi nenazadnje dobili vlogo enega izmed osrednjih nosilcev promocije Slovenije in slovenstva. 

Velik pomen planinskih dejavnosti za slovenski narod pa ne izhaja samo iz neločljive povezanosti z gorskim svetom kot simbolom slovenske domovine, temveč tudi iz plodne, vsestranske dejavnosti ljubiteljev gora. Poleg planinsko-alpinističnega filma je planinstvo, če se omejimo le na področje umetnosti, dejavno poseglo tudi na področje fotografije, slikarstva in leposlovja. 

Tu nastopi tudi Planinski vestnik (PV). Mesečnik, ki ga ves čas njegovega obstoja izdaja krovna slovenska planinska organizacija ustanovljena 1893 leta, najprej imenovana Slovensko planinsko društvo (SPD), po 2. sv. vojni preimenovana v Planinsko zvezo Slovenije (PZS), izhaja neprekinjeno že vse od leta 1895, s krajšimi premori v času obeh svetovnih vojn in je kot taka naša najstarejša kulturna revija! 

Planinski vestnik se je v svoji prvi številki februarja 1895 predstavil javnosti z naslednjim programom: “Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinaslovne spise in slike), sklenil je odbor ‘Sl. pl. dr.’ od leta 1985. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike”.

 

Vsebinsko je bil že od nekdaj zelo širok – seveda v mejah planinskih aktivnosti. V PV najdemo: informacije o najpomembnejših dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih, pa do športnih, odpravarskih in drugih, znanstvene in poljubno znanstvene članke iz zgodovine planinstva, orografije, meteorologije, glaciologije, speleologije, toponmije in drugih ved, planinsko-alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu narave, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene.

 

Prvi urednik Planinskega vestnika je bil prof. Anton Mikuš, in sicer od februarja 1895 do septembra 1908 leta (14 letnikov). Naslednji urednik je bil dr. Josip Tominšek, ki je urejal Planinski vestnik do leta 1941 (26 letnikov). Nasledil ga je dr. Arnošt Brilej, ki je urejal Planinski vestnik od 1941 do 1949 leta (9 letnikov). Naslednji urednik je bil prof. Tine Orel, ki je uredil 30 letnikov Planinskega vestnika, in sicer od 1950 do 1979 leta. Sledil mu je prof. Marijan Krišelj, in sicer od 1980 do 1985 leta (6 letnikov). Šesti urednik je bil Milan Cilenšek (1986, 1 letnik), sedmi Marjan Raztresen (15 letnikov) in osmi Vladimir Habjan (8 letnikov).

 

Planinski vestnik je bil v vseh obdobjih ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev.

 

Stoletno izhajanje, pri katerem so sodelovali najvidnejši kulturni delavci, stilisti, pisatelji in fotografi, je to področje naše kulture podredilo visokim standardom, tako da velja slovenska planinska publicistika s Planinskim vestnikom na čelu danes za eno najrazvitejših in tudi najbolj cenjenih v tako imenovanem alpinističnem svetu. 

 

Peter Mikša 

 

Viri:

- Rehar, Aljoša: Planinski vestnik skozi čas, diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Ljubljana 2004.

 

- http://www.planinskivestnik.com/ (dosegljivo februar 2010) 

Slikovno gradivo:

 

- Čop, Jaka: Svet med vrhovi, Julijske Alpe. Ljubljana 1962.

 

- Potočnik, Miha: Srečanja z gorami. Ljubljana 1968.

 

- http://www.planinskivestnik.com/ (dosegljivo februar 2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Dec 18 2009

Akademci in njih 60 let

Danes, ko sem si mencal roke, da bi si jih malo pogrel, me je prešinilo, da je pred leti nekajdnevnemu mrazu sledil klic soplezalca Gregeca, ki je tulil v telefon: „Pero, led je, greva!“ In sva šla. Ponavadi so bile razmere v zaledenelih slapovih še obupne, a ravno dovolj dobre, da sva potešila prvo lakoto po zabijanju strojev (cepini za ledno plezanje) v led, ki se je nabrala čez celo poletje. To so bili časi, ko sva bila soustvarjalca zgodovine Akademca, uradno Akademskega planinskega društva iz Ljubljane (pa tudi AAO-ja – Akademskega alpinističnega odseka), ki je bil ustanovljen pred 60 leti.

 

Ker lovimo zadnje dneve leta 2009, je skrajni čas, da s tem prispevkom še padem v kontekst te obletnice (in naredim še reklamo za prihajajočo alpinistično šolo?) in predstavim odlično delo, ki je nastalo pod urednikovanjem Boštjana Virca in je delo množice ostalih akademcev – Zbornik 1949-2009.

Po informacijah vodstvenih struktur društva, je zbornik razprodan, v pdf verziji pa ga je moč dobiti na strani www.aao.si. Ker je zbirka prikaza življenja ferajna* in njega članov resnično posrečena in netipično „zborniška“, vam ga toplo priporočam. Za predjed pa nekaj izposojenih predstavitvenih vrstic o zborniku Boštjana Virca iz društvene spletne strani.

 

 

“Akademski AO od Informbiroja, kubanske krize, Abbe do zbornika -

zbrani zapisi o nikoli končanem propadanju nekega ferajna…. 

Vedno znova občudujem lepo počesane in uglajene poslovneže, ki se radi kitijo na kakih dobrodelnih manifestacijah s finančnimi prispevki. Vsi jim ploskajo, pionirji mahajo z zastavicami, kaka ihtava novinarka se ne dohaja v pohvalah, prejemniki novcev pa z orošenimi očkami hvaležno prikimavajo. Za takšna vzdušja so seveda povsem neprimerne pripombe, da se veliko tovrstnih mož na drugi strani s svojimi pollegalnimi rabotami izognejo plačevanju davkov, na katerih bazira socialna politika. Ampak se strinjate z mano, da to kali lepo sliko na začetku. 

Nekako podobno na Akademskem AO svečano in brezplačno dajemo v branje naš zbornik ob 60-letnici ferajna. Potem, ko smo si spomladi omastili brke, izkoristili emocionalno šibkost sedanjih in nekdanjih Akademcev in prodali celotno naklado, jo zdaj dobrodelno delimo naokoli brezplačno. 

 

Zaželjeno je, da zbornik čimvečkrat naložite, kopirate, pošiljate in berete. Ker se dobro blago samo pohvali, lahko tudi jaz kot urednik parafraziram Big River Mana in rečem: “Ludje, berte to!” 

 

*Ferajn: Spačenka iz nemške besede »verein«. V žargonu slovenskih alpinistov označuje alpinistični odsek, npr. »Matičarji so en beden ferajn.« Običajno se uporablja tudi za četrtkove skupne večere, recimo »Opice neodgovorne so se ga spet napile sinoči na ferajnu.« Bogatejši alpinistični odseki (mi s tem nimamo težav) s to besedo označujejo tudi uradne društvene prostore: »Nekdo je izgubil ključe od ferajna.«

 

 

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Nov 06 2009

Drobci: Maček Muri in Muca Maca praznujeta 25 let

Kdo od vas ne pozna pravljice o črnem mačku iz Mačjega mesta, o njegovi prijateljici Muci Maci, o mačjem razbojniku Čombeju in drugih znamenitih mačk iz Mačjega mesta.

 

Pisatelj Kajetan Kovič je v kratki zgodbi Maček Muri, ki jo je napisal leta 1975 odlično prikazal prisrčno ozračje v čisto pravem Mačjem mestecu. Pravljica, kjer se Muri vsako odpravi v krčmo Pri veseli kravi na lonček mleka in mačji kruh. Tam prebere časopise, nato pa se odpravi na sprehod v Mačje mesto. Maček Muri je simpatičen, črn mačkon s človeškimi lastnostmi, ki budno spremlja vse dogodke v Mačjem mestu. V svojem življenju se spopada z resnimi zadevami, kot je zaljubljenost. Muri je namreč zaljubljen v najlepšo mačko v mestu, Muco Maco, s katero rada preživljata skupne trenutke, klepetata in se smehljata. Okrog Muce Mace se je vrtelo veliko mačkonov iz mesta in tudi od drugod, ampak njo je zanimal le Muri, kateremu so posledično vsi zavidali.

No, naš Muri se je nekega dne odločil, da bo kosil v gostilni Pri črnem mačku. Zraven je povabil še muco Maco in le-ta je takoj sprejela njegovo povabilo. Maca je bila zelo lepa, zato se je zanjo zanimalo veliko mačkonov, ampak ona se je odzivala le na Murijeva vabila. Ker je bilo do kosila še dve uri časa, je maček Muri odšel na sprehod v mesto po Glavni ulici. Šel je mimo mačje slaščičarne, čevljarske delavnice, draguljarne, knjigarne, brivnice in mačje šole, kjer so učenci peli mačjo poštevanko. Med potjo je zagledal tudi 2 policaja, ki sta v zapor peljala velikega Čombeja, ki je hotel oropati banko. Ko sta minili ti dve uri je prišla v mesto muca Maca in z Murijem sta se odpravila k Črnemu mačku, ker sta na senčnem vrtu jedla okusno hrano, se pogovarjala in smejala. Po kosilu je odšla Maca na obisk k prijateljici Mici, kjer sta klepetali in pazili na Micina otroka, Muri pa je s prijateljem Mavotom odšel na mačji stadion na nogometno tekmo. Zmagali so domači mucki ter Muri in Mavo sta zmago proslavila tako, da sta v gostilno odšla na velik kozarec mleka. Ko je Muri prišel domov je tako kot vsaki dan po naročilu župana vse pomembne dogodke, ki so se zgodili v Mačjem mestu zapisal v Mačjo knjigo. Tako se je Murijev dan končal.

Knjiga obsega 26 strani in v njej se zgodba prepleta s številnimi pesmimi. Popestrena je z zelo lepimi in izvirnimi mačjimi ilustracijami. Knjigo je ilustrirala Jelka Reichman, Jerko Novak jo je uglasbil, Neca Falk pa zapela.

Kajetan Kovič je o Muriju napisal tudi radijsko igro, kot glasbeno in baletno igro pa so ga leta 1984 posneli za televizijo. Preveden je tudi v hrvaški, srbski in nemški jezik. Spada v zbirko Velike slikanice, katerih urednik je Andrej Ilc. Izšla je v 16 ponatisih (prvič je izšla leta 1975 ; zadnji ponatis leta 2007).

In prav televizijska priredba iz leta 1984 ter izzid kasete dve leti kasneje, sta razlog, da sta maček Muri in njegova muca Maca postala junaka našega bloga.

Povzel: Peter

Vir: Wikipedia (dosegljivo: november 2009)

 

  • Share/Bookmark

3 odzivov

Nov 03 2009

Jugoslavija v času: devetdeset let od nastanka prve jugoslovanske države

Od dogodka, ki ga omenjam v blogu je minilo že slabo leto, ker pa so pred kratkim pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani izdali kar zajetno knjigo, petnajsto po vrsti v znanstveni zbirki Historia, oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani – zbornik referatov s tega dogodka, o tem vseeno nekaj besed.

 

 

Jugoslavijavasu.jpg

Zbornik

 

Ljubljana, 28. in 29. november 2008

 

 

Zadnje dneve novembra 2008, ko se je tako v javnosti kot tudi v strokovnih krogih spominjalo dogodkov izpred devetdesetih let – konca prve svetovne vojne, nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – so na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete organizirali simpozij z naslovom Jugoslavija v času. Devetdeset let od nastanka prve jugoslovanske države.

 

Na simpoziju so s prispevki sodelovali avtorji iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, avtorji, kateri so v večini še imeli izkušnjo življenja v skupni državi. Za celoten jugoslovanski prostor velja, da ima z letom 1918 in naslednjimi leti skupno zgodovino, a vsak svojo lastno izkušnjo.

 

Simpozij, ki ga je s pozdravnim govorom in uvodnim predavanjem začel predstojnik Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Bojan Balkovec je potekal v veliki predavalnici oddelka, kjer se je v dveh dneh zvrstilo kar sedemindvajset referentov.

 

Bojan BalkovecIdeje o upravni razdelitvi Kraljevine SHS

Božo RepeZakaj so Slovenci vstopili v Jugoslavijo in zakaj so iz nje odšli?

Miroslav StiplovšekPrva prizadevanja za avtonomijo Slovenije v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev

Ivo GoldsteinHrvati i Jugoslavija; između oduševljenja i razočaranja

Mile Bjelajac – Izazovi pisanja istorije Jugoslavije-različiti pristupi istraživanja vojnog faktora

Ivana ŠubičKraj prvog svetskog rata i stvaranje Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca u zagrebačkom političkom tisku (1918.-1921.).

Ranko Končar in Saga MarkovičVojvodina između srpske i jugoslovanske opcije u vreme stvaranja Kraljevine SHS

Jurij PerovšekSlovenska politika in uvedba kancelparagrafa v prvi jugoslovanski državi.

Aleksandar Rastović in Uroš ŠuvakovićFormiranje i uspešnost političkih partija u prvim godinama postojanja Kraljevine SHS

Bojan GodešaAli je bil Korošec iskren Jugoslovan

Goran HutinecZločinci i heroji – konstrukcija jugoslavenske nacionalne mitologije na primjeru kulta Petra Zrinskega i Frana Krste Frankopana

Vida Deželak BaričDemokracija v slovenski marksistični percepciji 1918-1921

Željko Karaula»30 dana što su potresli Bjelovar« – Odbor narodnog vijeća Bjelovara tokom studenog 1918. Godine

Žarko Lazarević – Slovenija in Jugoslavija – dileme gospodarskega prostora

Ivica Šute - Ekonomski položaj Hrvatske nakom stvaranja jugoslavenske države 1918. Godine

Izet ŠabotićNeke karakteristike i uticaj agrarne problematike na privredna, društvena i politička kretanja u BiH, od stvaranja države Srba, Hrvata i Slovenaca do Vidovdanskod ustava.

Damir GlobočnikLikovne podobe razdruževanja Slovencev z Avstro-Ogrsko in povezovanje s Hrvati in Srbi v prvo jugoslovansko državo

Tomaž Pavlin»Zmaga-svoboda«. Sokolsko in športno jugoslovaniziranje.

Branko ŠuštarPovezovanje slovenskega učiteljstva v novi državi med 1918 in 1921

Marta FazekasAutonomies in Europe after the First Word War – The Yugoslavian practise in global context

Arpad HornyakHungary, Hungarians and the Establishment of Yugoslavia

Rozina ŠventPrizadevanja slovenskih izseljencev za novo jugoslovansko državo

Borut Klabjan - Oblikovanje jugoslovanskim meja. T. G. Masaryk in vprašanje italijansko-jugoslovanske meje po prvi svetovni vojni

Jure GašparičPolitična poročila češkoslovaškega konzulata v Ljubljani v času od njegovega odprtja do sprejetja vidovdanske ustave

Gregor JanušOdzivi nemške etnične skupine na Slovenskem na razpad Avstro-Ogrske monarhije ter njihova integracija v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

 

V okviru simpozija Jugoslavija v času. Devetdeset let od nastanka prve jugoslovanske države, smo bili deležni številnih kvalitetnih referatov, formalnih in neformalnih diskusij. Veliko število referentov, je rezultiralo velikemu številu še nepoznanih tem, ki so nam naslikale nove, tudi drugačne podobe o tistem času.

 

 

Peter 

 

P.S.: Zbornik lahko kupite tudi na spletni strani Knjigarne Filozofske fakultete v Ljubljani.

 

 

 

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.