Arhiv za 'Arheologija' Kategorija

Avg 27 2010

Sposojene novičke: Naselbina iz obdobja faraonov

V egiptovski oazi Kharga je ameriška raziskovalna odprava našla ruševine naselbine iz obdobja faraonov, ki je kakšnih 1000 let starejša kot doslej znani ostanki naseljenih krajev v tej oazi.

 

Naselbina, ki so jo zgradili okoli leta 2134 pr.n.št., se je razcvetela okoli leta 1700 pr.n.št. K stavbam, ki so jih raziskovalci z univerze Yale odkopali na lokaciji Umm al-Mawagir v omenjeni oazi, je sodila pekarna. Na dimenzije pekarne je moč sklepati iz tega, da v njej v starih časih niso pekli kruha le za mestne prebivalce, temveč verjetno tudi za vojake, nameščene v Khargi.

Generalni sekretar egiptovske uprave za kulturno dediščino v Kairu, Zahi Havas je pojasnil, da je bila nanovo odkrita naselbina verjetno tudi upravno središče na trgovski poti, ki je nekoč povezovala dolino Nila z mesti v današnjem Sudanu.

Oaza Kharga leži v puščavi okoli 170 kilometrov zahodno od Luksorja. Arheologi so v minulih 20 letih že večkrat opozorili na nevarnost divjih izkopavanj na tem območju.

(STA, lpč)

Dosegljivo na: Mladina (26.8.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 18 2010

Sposojene novičke: Našli dragocen kovanec, star 2200 let

Med arheološko odpravo na severu Izraela se je iz tal nekaj zasvetilo. Arheologi so se razveselili redkega zlatega kovanca, ki so ga skovali pred več kot dvema tisočletjema.

Kovanec, ki je bil skovan leta 191 pred našim štetjem, tehta skoraj 27,71 grama. Tudi zaradi tega je nekaj posebnega, saj je običajna teža starodavnih zlatih kovancev okoli 4,5 grama. Skovali so ga v Aleksandriji v Egiptu pod vladavino Ptolemaja V., na njem pa je zapisano ime žene Ptolemaja II., Arsinoe Philadephus.

Kovanec, ki je po besedah arheologov lep in izvrstno ohranjen, je verjetno najtežji in najvrednejši kovanec, kar so jih kdaj odkrili med arheološkimi izkopavanji v Izraelu. Kot je pojasnil Donald T. Ariel, vodja oddelka za antične kovance, zlatnik očitno ni bil v vsesplošni uporabi, ampak je bil prej nosilec simbolne vrednosti. Njegovo namembnost bi bilo verjetno treba povezati z obredno funkcijo in festivalom, ki so ga prirejali v čast kraljice Arsinoe, pobožanstvene še v času življenja.

Mesto, kjer je stalo veliko perzijsko-grško poslopje

Na odkritje so naleteli ameriški arheologi z univerz v Michiganu in Minnesoti na najdišču Tel Kedeš blizu meje z Libanonom. Na tem mestu potekajo izkopavanja od leta 1997, v tem času pa so med drugim odkrili ostanke velikega perzijsko-grškega poslopja s sprejemnimi hodniki, jedilnimi sobanami, shrambami in arhivom.

Sprehod med starimi kovanci

Tistim, ki jih zanimajo stari kovanci in zgodbe, ki jih te nemo ‘pripovedujejo, so v sosednjem Egiptu, natančneje v Kairu pripravili razstavo Kovanci skozi čas. Gre za izbor iz zbirke kairskega Egipčanskega muzeja, razstavljene kovance pa zaokrožajo tudi drugi sočasni predmeti.

M. K.

Vir: RTV SLO (12.8.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 17 2010

Sposojene novičke: Pred 5.500 leti je umrla krava …

… in iz njenega usnja so naredili čevelj, ki so ga arheologi našli v neki armenski jami. Šlo naj bi za najstarejši doslej najdeni čevelj iz usnja.

Izredno lepo ohranjen čevelj so našli na jugovzhodu Armenije v bližine meje s Turčijo in Iranom. Na podlagi testov domnevajo, da ga je imel obutega človek, ki je živel pred 5.500 leti. To je za primerjavo 1000 let pred časom piramid iz Gize, ali nekaj sto let starejši od slovitega Oetzija, poročanje znanstvene publikacije Plos One povzema BBC.

Čevelj je narejen iz kravjega usnja, v njem pa so našli seno, ki je morda služilo kot dodatna zaščita pred mrazom ali pa za ohranitev oblike.

Njegova velikost bi sicer ustrezala današnji številki 38. Vendar ga na podlagi tega ni mogoče pripisati ženski lastnici, saj so bila stopala moških v tistem času v povprečju prav gotovo precej manjša od današnjih.

Zakopan pod gnojem K ohranjenosti čevlja je veliko prispevalo mesto najdbe. V jami so vladale stabilne razmere z malo vlage in nizkimi temperaturami, čevelj pa je bil zakopan pod debelo plastjo ovčjega gnoja.

Za najstarejše obuvalo sploh na svetu veljajo sandali, spleteni iz protja, ki so jih našli v ameriški zvezni državi Missouri in so od armenskega čevlja starejši še za dodatnih 2.000 do 2.500 let.

A.L.

Vir: Žurnal24 (10.06.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Jan 26 2010

Odkritje posmrtnih ostankov Edit, žene cesarja Otona

Mednarodna raziskovalna skupina je prejšnji teden objavila, da je našla posmrtne ostanke, ki naj bi pripadali princesi in kasneje cesarici Eadgyth oz. Editi, plemkinji iz 10. stoletja. Posmrtne ostanke so našli ovite v svilo v Magdeburški katedrali v Nemčiji.

editha_magdeburg_04_300982s.jpg

Grobnica s krsto

Arheologi pravijo, da skelet pripada ženski med 30. in 40. letom starosti. A obstajajo dvomi, da ti posmrtni ostanki resnično pripadajo Edit. Zgodovinarji verjamejo, da je bilo njeno truplo večkrat vzeto iz krste – kar je bila vsakdanja praksa, kadar je šlo za čaščenje trupel svetnikov in plemstva. Tej praksi pritrjuje tudi sam napis na krsti, ki pravi, da je bilo truplo vzeto iz krste dvakrat, arheologi pa so odkrili dokaze za vsaj še dvakratno premaknitev. Tako obstaja možnost, da so se kosti izgubile in bile zamenjane s kostmi drugega trupla.

 

Šele testiranja bodo pokazala resnično starost kosti in od kod prihajajo. Pri tem se bodo strokovnjaki tudi poslužili analize stroncijskih izotopov.

Ta tehnika meri razmerja stroncijskih izotopov v zobni oblogi, ki se razlikujejo glede na zemljepisno lokacijo in po katerih lahko določijo, kje je oseba odrasla. Tako bodo lahko strokovnjaki ugotovili, ali je oseba, kateri pripadajo posmrtni ostanki odrasla v Nemčiji ali Angliji. Že če bi ta metoda dokazala, da posmrtni ostanki pripadajo osebi, ki je prišla iz Anglije, bi bilo zelo verjetno, da je bila ta oseba resnično Eadgyth. Zaključke testov pričakujejo v šestih mesecih.

 

HerscherpaarMagdeburgCathedral.jpg

Edit in Oton

Edit je živela v začetku 10. stoletja, ko je njen pol brat kralj Athelstan razširil svojo vladavino na celotno Anglijo, preko porok svojih zelo številnih sester pa je utrdil svoj vpliv med tujimi vladarji.

Edit se je poročila z vojvodo Otonom Saksonskim, ki je bil kasneje izvoljen kot prvi vladar Svetega rimskega imperija nemške narodnosti in bil z izvolitvijo na to mesto tudi cesar slovenskih dežel. O lastnostih Edit priča kronika nemške nune Horswithe iz Gandersheima, ki je napisala, da je princesa posedovala poseben šarm, ki je pripadal le tistim, ki so imeli kraljevo držo. Javno mnenje, pa naj bi bilo po kroniki, enoglasno v svoji razglasitvi, da je bila Edit najboljša izmed vseh žena, ki so živele v tistem času. Otonu je rodila vsaj dva otroka, umrla pa je pri 36. letih.

  

 

Neli

 

Povzeto po AP

 

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Nov 12 2009

Sposojene novičke: Spet barbari z gradbenimi stroji

Zavod za varstvo kulturne dediščine je javnost obvestil o barbarskem gradbenem posegu znotraj arheološkega najdišča Zgornje Radvanje, ki je bilo odkrito med gradnjo mariborske zahodne obvoznice in konec septembra 2008 vpisano v register nepremične kulturne dediščine. V napoto je bilo graditelju dveh poslovno-stanovanjskih objektov z rekreacijskim centrom.
Mariborska območna enota ZVKDS je investitorju, AJM d. o. o. s Kozjaka nad Pesnico, 5. novembra poslala resno opozorilo in strokovno mnenje o pomenu arheološkega najdišča, »ki je nedvomno posebnega kulturnega pomena in se nahaja tudi na območju vaše nepremičnine – zemljišča … Z namenom, da vas seznanimo z izjemnim kulturnim pomenom, kvaliteto, redkostjo, bogastvom in občutljivostjo zadevnega arheološkega najdišča v Radvanju, vam v nadaljevanju podajamo njegov kratek opis.«

Arheologi Mihela Kajzer Cafnik, Andrej Magdič in Mira Strmčnik Gulič povedo, da so v letih 2007 in 2008 na trasi zahodne mariborske obvoznice s krožiščem v Radvanju med gradbenimi deli odkrili izjemno prazgodovinsko naselbino v velikosti približno 10.000 kvadratnih metrov. Vse arheološke strukture so ležale na varni globini, tako da jih do takrat zemeljski posegi niso mogli prizadeti. Do sedaj so odkrili devetintrideset objektov iz različnih obdobij, jedro pa je naselbina iz poznega neolitika in prehoda v zgodnji eneolitik (konec 5. in začetek 4. tisočletja pr. n. št.), ki zaenkrat šteje 29 objektov. Odkopali so tudi različne delovne jame in dva vodna zbiralnika. Znotraj naselbine so raziskali dva keltska oz. latenodobna objekta ter sledove štirih lesenih rimskodobnih objektov in kamnite strukture na skrajnem zahodnem delu odkritega najdišča, na vzhodnem robu raziskanega najdišča pa so naleteli na sledove dveh slabo ohranjenih, verjetno poznobronastodobnih grobov.

Arheologi nadalje pravijo, da so največ podatkov dobili na osnovi kamnitega orodja (sekire, tolkači, mikrolitska orodja, kamnita jedra in polizdelki) in keramičnega posodja prostoročne izdelave in širokega tipološkega spektra.

O pomenu najdišča govori tudi to, da je bila že med raziskavo novembra 2007 posneta dokumentarna televizijska reportaža, strokovni in laični javnosti pa je bilo najdišče predstavljeno prek arheološkega in konservatorskega društva. Zaradi velikega zanimanja javnosti so skupaj z mariborskim pokrajinskim muzejem pripravili razstavo Aktualna arheološka odkritja, katere osrednji del je prav najdišče v Radvanju. Na ogled bo še do aprila prihodnje leto.

Konec oktobra so namreč strokovnajki ZVKD med terenskim ogledov ugotovili, da izvajalec (Konstruktor VGR) znotraj zaščitenega arheološkega najdišča že opravlja gradbena dela in se z odgovornimi predstavniki izvajalca dogovorili, da je dela začasno ustavil, seznanili pa so ga tudi z nadaljnjimi postopki. V zapisniku sestanka med predstavniki zavoda in Konstrukorja VGR, ki so ga 28. oktobra podpisali Andrej Magdič in Mira Strmčnik Gulič za zavod ter vodja gradbišča Samo Gubenšek in odgovorni vodja posameznih del Sebastjan Rošek za Konstruktor VGR, pa je jasno zapisano, da se vsa del ustavijo, dokler ne bodo pridobljeni kulturnovarstveni pogoji in soglasje ter izpolnjene kulturovarstvene zahteve. Izvajalec pa je očitno figo v žepu in že vedel, kako bo ravnal naprej, saj je imel v rokah veljavno gradbeno dovoljenje UE Maribor z datumom 27. 8. 2008 in odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 15. maja 2009. Treba bo torej pogledati, kako je prišel do odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja z navedenim datumom in kdo jo je podpisal, če pa je bilo najdišče vpisano v register kulturne dediščine že septembra 2008! ZVKDS je državnemu pravobranilstvu podal pobudo za obnovo postopka v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Kljub dogovoru in prejeti odločbi o ustavitvi del pa se investitor in izvajalec nista ustavila in v dveh dneh (prejšnji petek in soboto) arheološko najdišče uničila s poglobitvijo in razširitvijo gradbene jame. (»Da je tam arheološko najdišče, je zgolj nepotrjena domneva,« je sprenevedajoče se za Dnevnik izjavil direktor AJM Marko Plečko.) Zavodu ni ostalo drugega, kot da je barbarsko dejanje dokumentiral in ga prijavil policiji. Nadaljnje dogajanje v zvezi s kriminalistično preiskavo in prekrškovnim postopkom pa je v pristojnosti Inšpektorata RS za kulturo in medije.

 

Marjan Vogel

 

Vir: Delo (11.11.2009)

 

 

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.