Arhiv za September, 2010

Sep 23 2010

Sposojene novičke: v Zagrebu odprli razstavo o Slovencih v BiH

Dokumentarno razstavo o Slovencih v BiH (1530-2010) Od zabrisa do prenove identitete je danes v Slovenskem domu v Zagrebu odprl slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk. Poudaril je, da se o usodi Slovencev v BiH ni vedelo veliko do zadnje vojne, ko se je slovenska diplomacija vpletlo v evakuacijo Slovencev in so jih takrat bolje spoznali.

 

 

Zagreb – Ob odprtju je o razstavi govoril tudi njen avtor Stanislav Koblar, ki je poudaril, da so prva slovenska društva v BiH ustanovili konec 19. stoletja, čeprav prvi stiki Slovencev z BiH segajo v 16. stoletje.

Neprekinjena prisotnost Slovencev poteka že več kot 130 let, široko prebujanje narodne zavesti in pojav ducata samoraslih slovenskih organizacij pa beležijo med letoma 1992 in 1997.

Dodal je, da Slovencev v BiH ni bilo nikoli več kot 7000 ali 8000 oz. največ 0,3 odstotka prebivalstva, sicer pa da so Slovenci nesorazmerno svojemu številu ustvarili velike presežke na vseh področjih življenja v BiH.

Dokumentarna razstava tudi kronološko predstavlja prisotnost Slovencev v BiH ter njihove dosežke na različnih področjih, od industrije in delavskih društev ter gibanj, do umetnosti in kulture.

Razstava bo na ogled v Slovenskem domu v Zagrebu do 28. septembra, potem ko je bila v začetku julija na ogled v slovenskemu državnem zboru. Premiero je imela lani v Cankarjevem domu, potem pa je obiskala tudi več mest v BiH, kot so Sarajevo, Banja Luka in Tuzla.

 

Ka.Ž, STA

 

Vir: Delo (22.09.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Sep 09 2010

Drobci: Ramazanski Bajram

Objavil BlogHistoria pod Drobci, KKM

Ramazanski bajram (Īd al-Fitr), praznik prekinitve posta se začne 1. ševvala (1. dan desetega meseca po islamskem koledarju) in traja tri dni.

 

Ker ramazanski bajram nastopi takoj po zaključku posta, se je na prvi dan tega praznika prepovedano postiti.[1] Beseda bayram v turškem jeziku pomeni praznik, pa tudi slavje in veselje. Isti termin se za vse našteto pa se uporablja tudi v perzijskem jeziku.[2]

Pravzaprav ni nekih posebnih običajev, ki bi se nanašali izključno na ramazanski bajram, saj so enaki oziroma podobni obredi značilni tudi za kurban bajram. Edina razlika med obema bajramoma je ta, da se ramazanski bajram veže na zaključek posta, kurban bajram pa se navezuje na romanje (hadž) in klanje obredne živali (kurbana). Razlika med obema praznikoma pa je poleg že omenjenega tudi ta, da mora človek na ramazanski bajram pred odhodom na bajramsko molitev (bajram-namaz), ki poteka v džamiji, nujno nekaj pojesti, npr. dateljne, medtem ko na kurban bajram to ni v navadi, saj naj bi bila prva hrana, ki naj bi jo vernik zaužil tisti dan meso kurbana, ki se kolje šele po povratku iz džamije.[3]

Na ramazanski bajram se muslimani veselijo in upajo, da so jim bili odpuščeni vsi grehi, ki so jih zagrešili pred ramazanom, saj so se tekom tega svetega meseca izogibali vsega pregrešnega in vestno izpolnjevali vse Alahove zapovedi. Odpustka pa se še posebej nadejajo in veselijo tisti, ki so v pobožnosti in molitvi preživeli ves ramazan.[4]

Muslimani povsod po svetu se na ta dan še posebej skrbno okopajo in uredijo. Potem se še nadišavijo, oblečejo najboljšo obleko in se veselo odpravijo v džamijo, kjer prisostvujejo posebni bajramski molitvi (bajram-namazu), ki svečano poteka prvi dan bajrama po prvi jutranji molitvi (sabah-namazu).

Po bajramski molitvi si verniki v Bosni in Hercegovini čestitajo z besedami: »Bajram šerif mubarek olsun« (Želim ti srečen bajram) in se obdarujejo.[5] Tega se še posebej veselijo otroci, saj jih starši, sorodniki, družinski prijatelji in sosedje obdarujejo z darom v denarju (bajramlukom). Zaradi tega ponekod v Bosni in Hercegovini ta običaj imenujejo kar bajram-banka, sam praznik pa so po turškem zgledu včasih imenovali tudi otroški bajram oziroma šečer bajram (sladkorni bajram).[6]

 

KKM

 

 


[1] Enver Mulahalilović, Vjerski običaji muslimana u Bosni i Hercegovini, Sarajevo: Starješinstvo islamske zajednice Bosne i Hercegovine,  Hrvatske i Slovenije, 1988, str. 54.

[2] Šefik Kurdić, O ramazanu, bajramu i ulasku u džamiju, Novi Pazar: El-Kelimeh, 2005, str. 50.

[3] Enver Mulahalilović, Vjerski običaji muslimana u Bosni i Hercegovini, str. 54.

[4] Ahmet Muminović, Ramazan, Sarajevo: Libris,  str. 8.

[5] Šefik Kurdić, O ramazanu, bajramu i ulasku u džamijo, str. 65.

[6] Ahmed Muminović, Ramazan, str. 14.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.