Arhiv za Avgust, 2010

Avg 20 2010

Sposojene novičke: Valič: Britanski minister obžaloval vrnitev domobrancev

Morda je zdaj pravi čas za ustanovitev britansko-slovenske komisije o povojnih pobojih, je prepričana Andreja Valič.

Študijski center za narodno spravo skupaj z Občino Komen, Inštitutom dr. Jožeta Pučnika in Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta prireja 23. avgusta v Štanjelu na Krasu slovesnost ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

“Vedenje in razumevanje pogoja za spravo”

Direktorica študijskega centra Andreja Valič je ob tej priložnosti povedala, da slovesnost letos prirejajo drugič zapored, vendar jim žal k sodelovanju še ni uspelo pritegniti državnega vrha. Poudarila je, da sta vedenje in razumevanje pogoja za spravo, “ki jo Slovenija nujno potrebuje, zato želimo, da se spravni proces nadaljuje in zaključi.”

Omenila je tudi, da je pred nekaj tedni britanski minister za evropske zadeve izrazil obžalovanje zaradi vrnitve domobrancev po 2. svetovni vojni v Slovenijo, zato je “morda zdaj pravi čas za ustanovitev britansko-slovenske komisije o povojnih pobojih”.

Pahor: Spravno srečanje zgolj deklarativno dejanje

Sergij Pahor iz tržaškega društva slovenskih izobražencev je pojasnil, da je skrajni italijanski nacionalizem skoraj 50 let krojil usodo slovenske manjšine v Italiji. “Požigu Narodnega doma so sledila še hujša dejanja. Z razpustom društev in izobraževalnih ustanov je bilo v celoti onemogočeno kolektivno izražanje slovenstva. Uradni Sloveniji zamerimo, ker velikokrat pozablja na ravnanje italijanskega nacionalizma s slovensko manjšino,” poudarja Pahor.

Spravno srečanje med predsedniki Italije, Hrvaške in Slovenije, ki je pred časom potekalo v Trstu, je označil za lepo, vendar zgolj deklarativno dejanje. “Italijanski nacionalizem slovenski manjšini ne daje možnosti, da bi obstala in se razvijala. Sad protislovenskega vzdušja v politiki, administraciji in v družbi na splošno sta strahovita asimilacija in osip. Dokler ne bo drugačnih dejanj, nobena sprava ne bo pripomogla k normalizaciji odnosov med narodi,” je prepričan Pahor.

Predstavitev knjige Poročilo o pobojih

Mateja Jančar z Inštituta dr. Jožeta Pučnika je na novinarski konferenci ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov predstavila knjigo Poročilo o pobojih, v kateri so zbrani dokumenti in pričevanja o pobojih po 2. svetovni vojni, ki jih je zbrala parlamentarna komisija pod vodstvom Jožeta Pučnika. “Knjigo smo izdali zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina na dogodke po vojni. Jože Pučnik je vedel, da le resnica lahko osvobodi Slovence,” je dejala Jančarjeva.

Slamič: Štanjel je simbol trpljenja

Župan občine Komen Uroš Slamič je pojasnil, da je Štanjel simbol vsega trpljenja in režimov, ki so šli skozi ta prostor, “zato je prav, da se žrtev spomnimo na tem kraju. Ponosni smo, da bo prireditev v Štanjelu”.

Evropski parlament je leta 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Resolucija podrobneje določa odnos evropskih institucij do totalitarizmov 20. stoletja in poziva k razglasitvi 23. avgusta, dneva, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov oz. pakt med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Osrednji govornik na slovesnosti v Štanjelu bo slovenski pisatelj Boris Pahor.

Aleksander Kolednik

Spodaj si oglejte posnetek, na katerem britanski minister za evropske zadeve David Lidington, kot prvi britanski minister sploh, izrazi obžalovanje glede vrnitve domobrancev po 2. svetovni vojni nazaj v domovino (glej od 13:03 naprej).

YouTube slika preogleda

Vir: RTV SLO (19.08.2010)

 

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 19 2010

Sposojene novičke: Zlata generacija blestela na Filipinih

Jugoslavija je potrebovala le osem let za drugi naslov svetovnega prvaka v košarki. Zlato generacijo je s Filipinov 1978 iz letala s pokalom v roki popeljal Slovenec Peter Vilfan.

Ekipa Jugoslavije (po vrstnem redu številk na dresu, v oklepaju višina, letnica in kraj rojstva):

4 Peter Vilfan (191 cm, 1957, Maribor)

5 Dragan Kićanović (191 cm, 1954, Čačak)

6 Rajko Žižić (210 cm, 1955, Milojevići)

7 Andro Knego (205 cm, 1956, Dubrovnik)

8 Željko Jerkov (208 cm, 1953, Pulj)

9 Branko Skroče (195 cm, 1955, Zadar)

10 Zoran Slavnić (181 cm, 1949, Beograd)

11 Krešimir Ćosić (209 cm, 1948, Zagreb)

12 Ratko Radovanović (208 cm, 1956, Nikšić)

13 Duje Krstulović (203 cm, 1953, Split)

14 Dražen Dalipagić (197 cm, 1951, Mostar)

15 Mirza Delibašić (197 cm, 1954, Tuzla)

Selektor: Aca Nikolić (1924, Sarajevo)

Prvič prvenstvo v Aziji

Mednarodna košarkarska zveza je prvič svetovno prvenstvo dodelila Aziji. Osmi turnir najboljših košarkarskih reprezentanc sveta je bil šele drugič (prvič v Ljubljani osem let poprej) organiziran zunaj Amerike. Na turnirju je sodelovalo 14 ekip. Filipini, kot domača izbrana vrsta, in Sovjetska zveza, ki je branila naslov iz Portorika leta 1974, so bili neposredno uvrščeni v drugi del tekmovanja.

“Plavi” na Filipine kot evropski prvaki

Jugoslavija je na Filipine prišla kot evropski prvak. Aleksandar Nikolić je pred evropskim prvenstvom v Belgiji selektorsko mesto prevzel od Mirka Novosela. “Oče jugoslovanske košarke” je izbrano vrsto predtem vodil že na desetih velikih tekmovanjih. V ekipi je legendarni “Profesor”, ki je na Filipinih zadnjič vodil reprezentanco, od Eurobasketa v Liegeu naredil štiri menjave. V domovini je pustil dva Slovenca Vinka Jelovca in Jožeta Papiča ter Žarka Varajića in Anteja Džogića. Novi košarkarji so v moštvu bili Knego, Žižić, Skroče in kot edini Slovenec Vilfan.

V skupini A Jugoslavija pričakovano ni imela večjih težav. Kot za šalo so s povprečno razliko 27 točk na tekmo odpravili Senegal (99:64), Južno Korejo (121:85) in Kanado (105:95), ki je osvojila drugo mesto v skupini. V boj za medalje so se iz skupine B uvrstili Brazilci in Italijani, iz C pa Američani in Avstralci.

Tudi na odločilnih srečanjih brez težav

Nikolićeva vrsta je v odločilnih srečanjih blestela. Z izjemno igro v napadu je najprej ugnala gostitelje Filipince s 117:101, brez težav je odpravila Italijo (108:76), nekoliko težje je bilo streti odpor ZDA (100:93), Sovjetska zveza je morala premoč priznati s 105:92, Avstralija pa s 105:101. Sto točk ni uspelo Jugoslovanom doseči le proti Braziliji. Tekmo so na krilih Vilfana dobili z 91:87.

Finale odločen po podaljšku

Najboljši reprezentanci drugega dela sta se nato v finalu v dvorani, ki je sprejela kar 30.000 gledalcev, pomerili za naslov prvaka. V ponovitvi finala izpred štirih let se je Jugoslaviji uspelo maščevati za poraz iz Portorika (82:81). Srečanje je bilo izjemno razburljivo. Prava drama je epilog dobila šele po podaljšku. Po rednem delu sta bili ekipi poravnani na 73. Sovjetska zveza je poleg udarnega dvojca Aleksander Gomelskij kot trener in njegova podaljšana roka kapetan Sergej Belov imela še nekaj odlični košarkarjev kot so bili Ukrajinca Vladimir Tkačenko in Aleksander Belotesnij, Litovec Sergejus Jovaiša, Uzbekistanec Alžan Žarmuhamedov, Belorus Ivan Edeško in Rusi Aleksander Bološev, Anatolij Mjiškin in Stanislav Jeremin.

“Kičo” in “Praja” brez konkurence

V petminutnem dodatku je zmago Jugoslaviji priigrala zunanja linija V dodatku je za zmago dvakrat iz igre pomembna koša prispeval Kićanović, iz igre je zadel še “Kindže ” Delibašić, Dalipagić je dosegel enega, Radovanović pa dva prosta meta. Na nasprotni strani je vse slonelo na izjemnemu Belovu, ki se mu je pred zadnjo minuto uspelo približati na vsega točko, a je “plavim” uspelo umiriti nalet “zbornaje komande” in drugič v zgodovini osvojiti naslov. V tekmi za tretje mesto so Brazilci na krilih 20-letnega Oscarja Shmidta, ki je bil uvrščen tudi v postavo turnirja, in Ubiratana, ugnali Italijo Dina Meneghina (86:85).

Na turnirju je blestel eden izmed najboljših dvojcev v zgodovini košarke Dalipagić-Kićanović. “Praja” je bil ob koncu izbran tudi za najkoristnejšega igralca turnirja, “Kićo” je bil to na prvenstvu leta 1974.

Končni vrstni red: 1. Jugoslavija

  1. Sovjetska zveza

  2. Brazilija

  3. Italija

  4. ZDA

  5. Kanada

  6. Avstralija

  7. Filipini

  8. Čehoslovaška

  9. Portoriko

  10. Kitajska

  11. Dominikanska republika

  12. Južna Koreja

  13. Senegal

Tilen Jamnik

Vir: RTV SLO (18.08.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 18 2010

Sposojene novičke: Našli dragocen kovanec, star 2200 let

Med arheološko odpravo na severu Izraela se je iz tal nekaj zasvetilo. Arheologi so se razveselili redkega zlatega kovanca, ki so ga skovali pred več kot dvema tisočletjema.

Kovanec, ki je bil skovan leta 191 pred našim štetjem, tehta skoraj 27,71 grama. Tudi zaradi tega je nekaj posebnega, saj je običajna teža starodavnih zlatih kovancev okoli 4,5 grama. Skovali so ga v Aleksandriji v Egiptu pod vladavino Ptolemaja V., na njem pa je zapisano ime žene Ptolemaja II., Arsinoe Philadephus.

Kovanec, ki je po besedah arheologov lep in izvrstno ohranjen, je verjetno najtežji in najvrednejši kovanec, kar so jih kdaj odkrili med arheološkimi izkopavanji v Izraelu. Kot je pojasnil Donald T. Ariel, vodja oddelka za antične kovance, zlatnik očitno ni bil v vsesplošni uporabi, ampak je bil prej nosilec simbolne vrednosti. Njegovo namembnost bi bilo verjetno treba povezati z obredno funkcijo in festivalom, ki so ga prirejali v čast kraljice Arsinoe, pobožanstvene še v času življenja.

Mesto, kjer je stalo veliko perzijsko-grško poslopje

Na odkritje so naleteli ameriški arheologi z univerz v Michiganu in Minnesoti na najdišču Tel Kedeš blizu meje z Libanonom. Na tem mestu potekajo izkopavanja od leta 1997, v tem času pa so med drugim odkrili ostanke velikega perzijsko-grškega poslopja s sprejemnimi hodniki, jedilnimi sobanami, shrambami in arhivom.

Sprehod med starimi kovanci

Tistim, ki jih zanimajo stari kovanci in zgodbe, ki jih te nemo ‘pripovedujejo, so v sosednjem Egiptu, natančneje v Kairu pripravili razstavo Kovanci skozi čas. Gre za izbor iz zbirke kairskega Egipčanskega muzeja, razstavljene kovance pa zaokrožajo tudi drugi sočasni predmeti.

M. K.

Vir: RTV SLO (12.8.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 17 2010

Sposojene novičke: Pred 5.500 leti je umrla krava …

… in iz njenega usnja so naredili čevelj, ki so ga arheologi našli v neki armenski jami. Šlo naj bi za najstarejši doslej najdeni čevelj iz usnja.

Izredno lepo ohranjen čevelj so našli na jugovzhodu Armenije v bližine meje s Turčijo in Iranom. Na podlagi testov domnevajo, da ga je imel obutega človek, ki je živel pred 5.500 leti. To je za primerjavo 1000 let pred časom piramid iz Gize, ali nekaj sto let starejši od slovitega Oetzija, poročanje znanstvene publikacije Plos One povzema BBC.

Čevelj je narejen iz kravjega usnja, v njem pa so našli seno, ki je morda služilo kot dodatna zaščita pred mrazom ali pa za ohranitev oblike.

Njegova velikost bi sicer ustrezala današnji številki 38. Vendar ga na podlagi tega ni mogoče pripisati ženski lastnici, saj so bila stopala moških v tistem času v povprečju prav gotovo precej manjša od današnjih.

Zakopan pod gnojem K ohranjenosti čevlja je veliko prispevalo mesto najdbe. V jami so vladale stabilne razmere z malo vlage in nizkimi temperaturami, čevelj pa je bil zakopan pod debelo plastjo ovčjega gnoja.

Za najstarejše obuvalo sploh na svetu veljajo sandali, spleteni iz protja, ki so jih našli v ameriški zvezni državi Missouri in so od armenskega čevlja starejši še za dodatnih 2.000 do 2.500 let.

A.L.

Vir: Žurnal24 (10.06.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Avg 16 2010

Sposojene novičke: Celjski knezi v pričakovanju stalne razstave

V Pokrajinskem muzeju Celje želijo pripraviti stalno razstavo, ki bo popeljala po času, ko so vladali celjski grofje, pozneje knezi, urediti pa želijo tudi Vodni stolp in digitalni sprehod po nekdanjem domovanju znamenite plemiške rodbine.

Načrte želijo uresničiti najkasneje v dveh letih, po besedah direktorja muzeja Staneta Rozmana pa je precej odvisno od uspešnosti na razpisu Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Razpis je vreden milijon evrov, nanj pa so se prijavili skupaj z muzeji hrvaškega Zagorja, sodelovanje, ki ga je spodbudila zakonska zveza Friderika II. Celjskega s plemkinjo Elizabeto Frankopansko. Obe državi povezuje tudi njegova druga žena, Veronika Deseniška. “Če bomo uspešni na razpisu, bodo na hrvaški strani uredili dvorec Veliki Tabor, ki je najpomembnejši poznosrednjeveški plemiški grad v kontinentalnem delu Hrvaške, na slovenski strani pa bi uredili Vodni stolp s stalno razstavno postavitvijo,” pojasnjuje Rozman. V vsakem primeru, ne glede na izid razpisa (ta bo znan konec leta), bodo v Knežjem dvorcu uredili stalno razstavo o celjskih knezih.

Že v torek, 17. avgusta, bodo na Starem gradu v Celju odprli prenovljen Friderikov stolp, tudi sicer pa, kot smo že poročali, nadaljuje celjska občina z obnovo Knežjega dvorca.

M. K.

Vir: RTV SLO (13.08.2010)

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

« Novejši zapisiStarejši zapisi »