Arhiv za 13.08.2010

Avg 13 2010

Drobci: Ramazan

Objavil BlogHistoria pod Drobci, KKM

Ramazan (ramadan) je deveti mesec islamskega koledarja. Za muslimane je to sveti mesec, mesec posta, razmišljanja, deljenja miloščine (sadake) ter mesec intenzivnega islamskega življenja in izvrševanja verskih dolžnosti oziroma ibadeta.

Post se začne, ko lahko človek mladi mesec ugleda s prostim očesom. Po turškem običaju, se začetek svetega meseca ramazana naznani s topovskim streljanjem večer pred prvim dnem.  S topovskim streljanjem pa se je nekoč vsak dan v mesecu posebej označeval tudi začetek in konec posta.[1]

Tekom ramazana muslimani ne jedo in ne pijejo od zore pa vse do sončnega zahoda (akšama), oziroma od ramazanskega zajtrka (sehura) pa do ramazanske večerje (iftarja). Verniki se ponavadi dodobra najedo zgodaj zjutraj, še pred sončnim vzhodom. Ta »zgodnji zajtrk« se imenuje sehur.[2] Da bi se ljudje prebudili dovolj zgodaj za sehur, so v preteklosti po mestih hodili glasbeniki in bobnarji, ki so budili ljudi. Pred hišo so igrali toliko časa, dokler se v hiši ni prižgala luč.[3] Zvečer pa muslimani obedujejo šele po večerni molitvi (aškamu).

 

 Otroci se začnejo postiti postopoma, najprej le za del dneva, nato za dan ali dva, kasneje za več dni skupaj, na koncu, ko odrastejo pa se postijo cel mesec. Posta ni dolžan opraviti tisti, ki mu zdravstveno stanje tega ne dopušča. Postiti se niso dolžne niti nosečnice, niti ženske, ki dojijo, pa tudi popotniki, katerih potovanje traja več kot tri dni. Če se človeku med postom zdravstveno stanje poslabša, mora s postom takoj prekiniti. Vernik mora nato tiste dneve posta, ki jih je izpustil zaradi zdravljenja ali potovanja, nadoknaditi tekom leta.[4]

 

Ko se musliman odloči, da se bo postil izreče naslednje besede: »Nevejtu en esume lillahi te’ala gaden min šehri Ramadan« (»Odločil sem se, da se bom na jutrišnji dan ramazana postil«). Zvečer, pred ramazansko večerjo (iftarjem), pa mora vernik izreči: »Illahumme inni leke sumtu ve bike amentu ve alejke tevekkeltu ve bi rizkike eftartu« ( Dragi Alah, zate sem se postil, v tebe verujem, na tebe se zanašam in s tvojimi božjimi darovi (nimetom) se bom pogostil).[5] Na iftar ljudje ponavadi povabijo tudi svoje sorodnike, sosede in prijatelje. Tisti bolj premožni, pa so na iftar dolžni povabiti tudi revne. Iftar se ponavadi začne z vodo ali ledenim šerbetom (sladko vodo z limono in začimbami) ter z dateljni (hurmo) ali smokvami. Za tem se je juha ali čorba, ter posebne ramazanske lepinje (somuni), ki so posute s črno kumino (čujrukotom) in jih v pekarnah pečejo le v času ramazana.[6] Kot glavno jed se nato postreže bamija (jed iz okre, telečjega mesa in začimb), bosanski lonec (posebna enolončnica iz teletine, govedine, mladega zelja, krompirja, korenja, zelene in začimb), dolme (jajčevce, bučke, čebulo ali paradižnik z nadevom iz riža in mletega mesa), burek (pito nadevano z mesom), pito nadevano s špinačo in skuto, piščanec, šiš čevap (čevapčiči pečeni na paličici), pače (meso telečje ali jagnječje glave, kuhano z zelenjavo in možgani), dženečija (sladica iz pšeničnega zdroba, masla in medu), rumeni hošaf (kompot iz suhega sadja), ter kadaif (sladico iz testenih rezancev, mandljev ali orehov) in baklavo (sladico iz vlečenega testa in orehov).[7] Na koncu se ponavadi spije še skodelico kave. 

 

V vsaki hiši, kjer se bodo postili, pred pričetkom ramazana potekajo obsežne priprave. Ljudje dobro očistijo in pospravijo stanovanja ter uredijo hišna dvorišča (avlije), vrtove (bašče) in grobove (mezarluke). Še posebej lepo pa se očistijo, uredijo in okrasijo džamije in mesdžidi. Za to ponavadi poskrbijo dekleta, prostovoljke, ki prostore pobelijo in prebarvajo ter očistijo tepihe (čilime) in preproge na katerih se moli (serdžade) itd.[8]

 

Posebna ramazanska dolžnost vsakega dobro situiranega muslimana je, da siromašnim podelijo sadakatu-l-fitr ali vitre. Svojo dolžnost morajo obvezno opraviti do konca ramazana, najkasneje do posebne bajramske molitve (bajram-namaza). Višina sadakatu-l-fitra, naj bi bila enaka višini izdatka, ki ga oseba porabi za živila v enem dnevu.[9]

 Običaj je, da se tekom celega ramazana v džamijah in mesdžidih prirejajo verska predavanja (vazi) na katerih se obravnavajo razne teme iz islamskega življenja. Predavanja se ponavadi odvijajo vsak dan, vendar pa potekajo ločeno za moške in ženske. Ženske na predavanja pridejo dopoldne, moški pa popoldne.[10]  

Ker se je Mohamed zadnjih deset dni ramazana umaknil v svojo džamijo in čas preživel v molitvi (ibadetu), se v »itikaf« umaknejo tudi imami, mujezini in ostali verski učenjaki. To storijo po tretji dnevni molitvi (ikindiji) na dvajseti dan ramazana in v izolaciji ostanejo vse do zadnjega dne svetega meseca.[11]

 

Najpomembnejše mesto tekom meseca ramazana pa ima za muslimane širom sveta 27. noč, ki se imenuje Lejletu-l-kadr. Za to noč Alah v Koranu pravi da je ta »Noč boljša od tisoč mesecev«.[12] Ta noč ima v islamu tako posebno mesto zato, ker je v tej noči Alah Mohamedu razkril prve besede iz Korana in prav zato se 27. noč ramazana imenuje tudi noč Korana.[13]

 

KKM

 

Vsem, ki praznujete želimo srečen ramazan!

 


[1] Cyril Glasse, Enciklopedija islama, Sarajevo: Libris, 2006, str. 475.

[2] Ibidem.

[3] Ahmet Muminović, Babo, Došao nam Ramazan, Sarajevo: Kl-Kalem, 2003, str. 17.

[4] Glasse, Enciklopedija islama, str. 475.

[5] Muminović, Babo, Došao nam Ramazan, str. 11.

[6] Ibidem, str. 19.

[7] Povzeto po:  Kathleen Seidel, Kako dočekati i ugostiti musafira: Sufijski kuhar, Sarajevo: Dobra knjiga, 2008.

[8] Enver Mulahalilović, Vjerski običaji Muslimana u Bosni i Hercegovini, Sarajevo: Starješinstvo islamske zajednice Bosne i Hercegovine, Hrvatske i Slovenije, 1988, 1. izd., str. 68.

[9] Muminović, Babo, došao nam Ramazan, str. 22.

[10] Mulahalilović, Vjerski običaji  muslimana u Bosni i Hercegovini, str. 71.

[11] Muminović, Babo, došao nam Ramazan, str. 21.

[12] Koran (97, 3).

[13] Muminović, Babo, došao nam Ramazan, str. 24.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.