Feb 22 2010

Serija: Rodoslovje – opredelitev (1)

Ker se vsi pisci tega bloga tudi aktivno ukvarjamo z rodoslovjem, smo se odločili predstaviti to sorodno disciplino zgodovinopisja skozi serijo prispevkov, ki bo pojasnila glavne vidike raziskovanja rodoslovja in družinske zgodovine. S serijo se bomo srečali štirikrat, in sicer enkrat na teden v naslednjih nadaljevanjih:

  1. opredelitev rodoslovja
  2. zgodovina rodoslovja
  3. orodja raziskovanja
  4. razširitev raziskovanja

 

Danes bomo, kot je razvidno iz naštetega, opredelili, kaj pravzaprav je rodoslovje. Slovar slovenskega knjižnega jezika ponuja naslednjo razlago:

Rodoslóvje  -a s (̑) izvor, razvoj rodu; genealogija: raziskovati rodoslovje koga.

 

Najbolj ozka definicija rodoslovja ali genealogije je torej raziskava družinske linije v vseh njenih vejah. Rodoslovje lahko uporabljamo za ponazoritev družinskega drevesa, ali pa samo za iskanje točno določene osebe v družinski preteklosti. Od družinske zgodovine se rodoslovje razlikuje v tem, da se zanima izključno za naslednja dva vprašanja: katere osebe pripadajo družinski liniji in v kakšnih sorodstvenih vezah so z drugimi družinskimi člani?

Družinska zgodovina pa rodoslovne raziskave razširi s podatki o datumih rojstva, poroke in smrti, poklicih in drugimi podatki, ki jih zaznamo o življenju in smrti posameznih prednikov. Družinska zgodovina poleg tega ponuja opis časa v katerem se je posameznik rodil, kaj je pomenil njegov poklic v določenem družbenem okolju, kakšno bi bilo življenje povprečnega človeka njegovega stanu v vsakdanjiku in ob prelomnih trenutkih. Vsekakor je družinska zgodovina nadvse zanimiva nadgradnja rodoslovja, ki sami shemi družinskih linij daje življenje in bistvo same raziskave.

Čeprav se bomo z zgodovino rodoslovja natančneje ukvarjali v drugem delu serije prispevkov, je pomembno omeniti, da je bila ta disciplina raziskovanja v preteklosti pomembna predvsem v vrstah plemstva zaradi sosledja dedovanja premoženja in nazivov. Tako so se lahko zapolnile vrzeli, če je vladar umrl brez zakonitega naslednika, če je izumrla neposredna veja plemiške družine itd. Težava v teh primerih pa so bili ponaredki, ki so se z razvojem diplomatike pojavljali vedno pogosteje.

Danes je rodoslovje poleg splošne radovednosti posameznikov pomembno pri ponovnem združevanju družin, ki so bile razdeljene zaradi različnih razdruževalnih okoliščin. V desetletjih po koncu druge svetovne vojne so številni prisilni izseljenci, politični in ekonomski emigranti, pa tudi družine, ki jih je razdelila železna zavesa preko rodoslovja ponovno poiskali in navezali stik z družinskimi člani v domovini ali drugje po svetu. Tako danes srečujemo primere, ko mnoge slovenske družine v Argentini, ZDA, Avstraliji in Kanadi po dve ali tri generacije trajajoči prekinitvi stikov le-te ponovno navezujejo s sorodniki v domovini.

Internet je prinesel poenostavitev raziskovalne dejavnosti znotraj rodoslovja. Obstaja mnogo internetnih strani, ki raziskovalcem pomagajo pri iskanju virov ali pripomočkov za iskanje. Raziskave so se z nekajletnega dela skrajšale na nekajmesečno ali celo nekajtedensko delo. Internet pa tudi nudi stike s profesionalnimi raziskovalci, ki vedo kje začeti z raziskavo, kaj iskati in kako pridobljene informacije tudi medsebojno smiselno povezati. Tudi v Sloveniji smo pred kratkim ustanovili prvo agencijo za rodoslovne raziskave imenovano Gens Historia, kjer opravljamo vse vrste rodoslovnih raziskav na celotnem območju Slovenije ter obmejnih območjih Avstrije (Celovec, Gradec), Hrvaške (okolica Zagreba) in Italije (Trst, Gorica). Za vse nadaljnje informacije nas lahko poiščete na www.genshistoria.com.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.




Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !