Arhiv za 12.02.2010

Feb 12 2010

Drobci: Zimske olimpijske igre

Ponoči bo v Vancouvru, Kanadi potekala slovesna otvoritev že 21. zimskih olimpijskih iger. Dobro je znana zgodba o antičnih olimpijskih igrah, zato jo ne bomo ponavljali – raje si jo prihranimo za naslednje poletne igre. Zato pa bi bil zanimiv pogled v zgodovino zimskih olimpijskih iger.

van_2010_logo.jpg

Če so prve sodobne poletne olimpijske igre potekale že pred približno 115. leti, natančneje od leta 1896, so prve zimske organizirali skoraj 30 let kasneje, leta 1924. To sicer ne pomeni, da pred tem niso obstajala nekatera druga velika tekmovanja, kjer so vključevali več zimskih športnih disciplin. Najpomembnejše tekmovanje izmed vseh so bile Nordijske igre, ki so bile prvič organizirane leta 1901, nato 1903 in 1905, potem pa vsaka 4 leta do leta 1926. Nordijske igre so nastale pod taktirko generala Viktorja Gustava Balcka, švedskega oficirja in športnika, ki ga danes mnogi označujejo za očeta švedskega športa. General Balck je bil osebni prijatelj začetnika sodobnih Olimpijskih iger Pierra de Coubertina, pri katerem je lobiral, da bi se zimski športi, še posebej pa umetnostno drsanje, uvrstili v program poletne olimpijade. To mu je uspelo leta 1908 na poletnih olimpijskih igrah v Londonu. Na Olimpijadi 1912 so obstajale pobude, da bi MOK v okviru Olimpijade v Stockholmu priredili teden zimskih športov. Vendar pa je bila ideja zavrnjena, saj so se člani MOK-a zbali, da nimajo na voljo zadosti temu primernih objektov. Tako je ta ideja propadla, medtem ko pa so jo v okviru priprav na Olimpijado v Berlinu štiri leta pozneje vzeli kot možno dopolnitev, a so bile igre zaradi začetka prve svetovne vojne odpovedane. Na prvih olimpijskih igrah po vojni leta 1920 v Antwerpnu so organizirali tudi tekmovanje iz umetnostnega drsanja in hokeja na ledu.

 

Naslednje leto je bil na kongresu MOK-a sprejet sklep, kjer so se odločili, da bodo organizatorji poletnih olimpijskih iger v Parizu leta 1924 organizirali še ločen Mednaroden zimski športni teden, pod pokroviteljstvom MOK-a. Omenjeni zimski teden se je zgodil v Chamonixu in je bil nadvse uspešen z več kot 200 udeleženci iz 16. držav, ki so tekmovali v 16. disciplinah. Razmerje med spoloma nastopajočih je bilo odločno na moški strani, saj je med 200 udeleženci nastopalo le 15 deklet, pa še to le v umetnostnem drsanju. Leta 1925 se je na podlagi uspeha v Chamonixu MOK odločil, da v prihodnje organizira posebne Zimske olimpijske igre, zato imajo mnogi Mednaroden zimski športni teden za prvo zimsko Olimpijado.

 

Naslednjo Olimpijado so priredili v St. Moritzu, kjer je zagodlo muhasto vreme. Otvoritvena prireditev je potekala v snežnem viharju, preostali del olimpijskih iger pa so kvarile previsoke temperature. Tako se je 50km tek na smučeh končal pri končni temperaturi 25°C. Poleg vremena, pa je povzročila senzacijo reprezentantka Norveške Sonja Heine, ki je pri 15 letih dobila zlato medaljo v umetnostnem drsanju in nadaljnjih 74 let obdržala naslov najmlajše dobitnice zlate medalje. Naslov je namreč leta 1998 na olimpijskih igrah v Naganu prevzela Tara Lipinski, ki je prav tako zmagala v umetnostnem drsanju.

 YouTube slika preogleda

 

 YouTube slika preogleda

 

Zimske olimpijske igre so bile prvič prirejene izven Evrope v Lake Placidu, ZDA, kamor so atleti že tako težko odpotovali, poleg tega pa so bila to ravno najhujša leta velike gospodarske krize. Tudi te igre pa je oviralo pretoplo vreme, dva meseca pred igrami pa tudi ni snežilo. A kljub vsem nevšečnostim so tudi tokrat novičarske naslovnice napolnili športni dosežki. Eddie Eagan je postal prvi in do zdaj še vedno edini olimpijec, ki je osvojil zlato medaljo tako na zimskih kot poletnih igrah. Leta 1920 je v igrah v Antwerpnu osvojil namreč medaljo v boksu v lahki kategoriji, medtem ko je v Lake Placidu leta 1932 osvojil medaljo v bobu četvercu.

Zadnja Olimpijada pred drugo svetovno vojno se je leta 1936 odvijala v Garmisch-Partenkirchnu, ko se je tudi zgodilo zadnjič, da bi ista država priredila tako poletne kot zimske olimpijske igre v istem letu. Zgodovina te igre pomni predvsem kot tista Olimpijada, kjer so prvič priredili tekmovanja iz alpskega smučanja. Ker pa so učiteljem smučanja prepovedali tekmovati, češ da so profesionalci, so se švicarski in avstrijski smučarji odločili za bojkot.

84956-050-22A68568.jpg

Vse zimske olimpijske igre napovedane za medvojno obdobje so bile odpovedane in igre se niso ponovile vse do leta 1948. Takrat so jih ponovili v St. Moritzu, saj je Švica zaradi nevtralnosti ubežala vojni vihri, poleg tega pa je bila večina objektov še dobro ohranjenih iz časa Olimpijade 1928. Nemci in Japonci niso bili povabljeni k sodelovanju. Sicer pa sta se iger udeležili dve hokejski ekipi iz ZDA, vsaka posebej pa je trdila, da je legitimna predstavnica. MOK je nazadnje odločil, da nobena ekipa ne sme tekmovati.

Leta 1952 so Olimpijado priredili v Oslu, kjer so olimpijski ogenj prižgali kar v kaminu smučarske legende Sondre Nordheima. Leta 1956 je igre gostila Cortina d’Ampezzo, kot nadomestilo za odpovedane igre leta 1944. To je bilo prvič, ko so igre s pomočjo nove tehnologije prenašali širom sveta. Leta 1960 so olimpijske igre v Squaw Valley prinesle kot novost olimpijsko vas, prvič pa je bil tudi uporabljen računalnik za seštevanje rezultatov. V Innsbrucku leta 1964 je ponovno zagodlo toplo vreme, zato je morala posredovati avstrijska vojska, ki je nameščala navožen sneg in pripravljala led. Sovjetska tekmovalka Lidija Skoblikova je odnesla medalje v vseh štirih disciplinah hitrostnega drsanja, sankanje pa je doživelo premiero, vendar je bila ta pospremljena z grenkim priokusom, ko se je na treningu ubil eden izmed tekmovalcev.

Olimpijske igre v Grenoblu leta 1968 so gledalci pred televizijskimi zasloni spremljali v barvni tehniki. To Olimpijado je zaznamoval Jean – Claude Killy, ki je zmagal v vseh disciplinah alpskega smučanja.

Prvič so igre priredili na tleh Azije v Sapporu na Japonskem leta 1972. Prvič se je resneje pojavilo vprašanje amaterstva in profesionalizma, ko so avstrijskemu predstavniku prepovedali nastop. Sapporo pa se je zasidral tudi v srca Špancev, saj je Francisco Ochoa postal edini Španec, ki je osvojil medaljo na zimskih olimpijskih igrah, in sicer v slalomu.

Leta 1976 bi morali Olimpijado prirediti v Denverju, vendar pa so leta 1972 volivci v zvezni državi Kolorado odločili, da zavrnejo organizacijo. Zato je MOK izbral za ponovno prizorišče Innsbruck, ki je že imel vso infrastrukturo iz leta 1964 in kjer so prižgali dva olimpijska ognja, ki sta ponazarjala dvakratno organizacijo.

Leta 1980 so se igre po skoraj petdesetih letih vrnile v Lake Placid. Igre je zaznamovala bojazen pred bojkotom. Erik Heiden, ameriški reprezentant, je zmagal v petih disciplinah v hitrostnem drsanju bodisi z olimpijskim ali pa svetovnim rekordom. »Čudež na ledu« pa je zaznamovala hokejska zmaga Američanov nad Sovjetsko zvezo.

Kot veliki zmagovalec v tekmovanju za organizacijo je leta 1984 Olimpijado priredila Jugoslavija v Sarajevu. Jugoslaviji so te igre prinesle tudi prvo zimsko olimpijsko medaljo, ko je srebrno medaljo prismučal Jure Franko v veleslalomu.

 YouTube slika preogleda

 

Leta 1988 v Calgaryju so dodali nove tekmovalne športe: curling, hitrostno drsanje na kratke proge, prosto smučanje. Hitrostno drsanje je bilo prvič v pokriti dvorani. Alberto Tomba pa je v svojem olimpijskem prvencu prismučal medaljo v veleslalomu in slalomu. Christa Rothenburger iz vzhodne Nemčije je zmagala v hitrostnem drsanju na 1000 metrov, sedem mesecev kasneje pa si je priborila še srebrno medaljo v kolesarstvu na poletnih olimpijskih igrah v Seulu. Tako je postala prva in edina tekmovalka, ki je dobila medalje tako na poletnih kot zimskih olimpijskih igrah v istem letu. Olimpijada pa se je izkazala nadvse uspešna tudi za jugoslovanski šport, predvsem po zaslugi slovenskih tekmovalcev. Tako so srebrno medaljo dobili Matjaž Debelak, Miran Tepeš, Primož Ulaga in Matjaž Zupan na ekipni preizkušnji v smučarskih skokih ter Mateja Svet v slalomu. Matjaž Debelak pa je osvojil še bron v skokih na veliki skakalnici.

YouTube slika preogleda

 

YouTube slika preogleda

Albertvillske igre leta 1992 so bile še zadnje igre, ki so bile organizirane v istem letu kot poletne. To so bile prve olimpijske igre, ki so bile prirejene po velikih političnih spremembah v Evropi. Nemčija je tako prvič po letu 1964 nastopila kot enotna država, Slovenija in Hrvaška pa sta se prvič predstavili kot samostojni državi. Večina izmed nekdanjih sovjetskih republik je še vedno nastopila v okviru enotne reprezentance, poimenovane Združena ekipa, vendar pa so baltske države že nastopile v okviru samostojnih ekip.

 

Leta 1986 je MOK odločil, da se bodo poletne in zimske igre menjavale na dve leti od leta 1994 naprej. Tako so bile igre v Lillehammerju prve, ki so bile prirejene v letu, ko niso potekale še poletne. Češka in Slovaška sta tokrat nastopili kot samostojni državi. Največ pozornosti pa sta poželi predstavnici ameriške reprezentance v umetnostnem drsanju Nancy Kerrigan  in Tonya Harding. Kerriganova je bila med treningom napadena s strani moža Hardingove. Nazadnje so obema pustili tekmovati, a zmagala ni nobena izmed njih, pač pa Oksana Baiul, ki je tako dobila prvo olimpijsko medaljo za Ukrajino. Za samostojno Slovenijo je bila to bronasta Olimpijada, saj so bron prismučali Alenka Dovžan v kombinaciji, Katja Koren v slalomu in Jure Košir prav tako v slalomu.

YouTube slika preogleda

 

YouTube slika preogleda

 

YouTube slika preogleda

1998 so potekale igre v Naganu, ki so prvič gostile preko 2000 tekmovalcev. Tekmovanje v hokeju na ledu je bilo prvič odprto tudi za profesionalne igralce, zato sta bili favoritinji Kanada in ZDA. A na koncu je zlato medaljo dobila reprezentanca Češke. A konkurenco so tokrat nudila tudi dekleta, ki so prvič tekmovale v hokeju.

Prva zimska Olimpijada v novem tisočletju je leta 2002 potekala v Salt Lake Cityju. Kanada je osvojila zlato medaljo tako v moškem kot ženskem hokeju. Za škandal pa je bilo zopet poskrbljeno v umetnostnem drsanju, ko je prišlo do pritiskov na francosko sodnico, da dodeli medaljo ruskemu paru, kljub temu, da je kanadski par dobil višje točke pri vseh drugih sodnikih. V zameno za točkovanje, je ruski sodnik dodeljeval boljše točke francoskim tekmovalcem. MOK se je diplomatsko odločil, da bo podelil dvojno zlato medaljo na ponovitvi podelitve medalj. Po suši iz iger v Naganu, so slovenski tekmovalci ponovno posegli po medaljah. Tokrat zopet v ekipnih skokih, kjer so srebro priskakali Damjan Fras, Robert Kranjec, Primož Peterka in Peter Žonta.

2004443.jpg

Predzadnje olimpijske igre leta 2006 so bile v naši neposredni bližini, v italijanskem Turinu. Tokrat brez slovenskih uspehov. A tukaj je že Olimpijada v Vancouvru in celotna ekipa blogHistoria že pridno drži pesti za vse naše športnike. Pa srečno!

Neli

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.