Arhiv za 7.02.2010

Feb 07 2010

Slovenski kulturni praznik

Objavil BlogHistoria pod Razstava

V ponedeljek, 8. februarja, bodo na dan kulturnega praznika, ki obeležuje obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna, slovenske kulturne ustanove brezplačno na široko odprla svoja vrata. Tako bodo prosti vstop na stalne in začasne razstave nudili tudi muzeji in galerije. Nekaj izmed njih pa je pripravilo tudi poseben program. Za vas smo zbrali samo nekaj utrinkov:

 

NARODNI MUZEJ SLOVENIJE

V ponedeljek, 8. februarja 2010 bo vstop v Narodni muzej Slovenije (Prešernova in Metelkova) in na vse prireditve brezplačen, večina publikacij Narodnega muzeja Slovenije pa bo naprodaj s popustom. Od 10. do 18. ure.

PROGRAM PRIREDITEV

11.00: Vodeni ogled razstave Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev. Skozi etape prehajanja slovenščine iz jezika ljudstva v jezik naroda in nacije bomo spoznavali zgodovino prostora, ki je v stoletjih postal domovina Slovencev (NMS – Prešernova),

11.00: Strokovno vodstvo po razstavi Pod Napoleonovim orlom. 200 let ustanovitve Ilirskih provinc. Po razstavi nas bo popeljal avtor mag. Jože Podpečnik (NMS – Metelkova),

16.00: “Očetov naših imenitne dela”. Predstavljeni bodo najimenitnejši in najdragocenejši predmeti, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, z nekaj poudarki na zapuščini dr. Franceta Prešerna. Med njimi nas bo popeljal mag. Tomaž Nabergoj (NMS – Prešernova),

16.00-18.00: Strokovnjak svetuje. Obiskovalce vabimo, da v muzej prinesejo predmete iz keramike in porcelana. Dr. Mateja Kos in Janja Slabe jim bosta določili starost in izdelovalca ter svetovali, kako jih čistiti in hraniti (NMS – MEtelkova),

17.00: Javno vodstvo po razstavi Pod Napoleonovim orlom. 200 let ustanovitve Ilirskih provinc.

VITRINA MESECA (na lokaciji Prešernova): Odtis tečaja vrat v utrdbo na Hrušici V Narodnem muzeju Slovenije smo izdelali odtis in repliko ležišča tečaja vrat v poznoantično utrdbo na Hrušici in tako v muzej shranili delček zgodovine. Avtorja: Igor Ravbar in mag. Gorazd Lemajič, Narodni muzej Slovenije

VITRINA MESECA (na lokaciji Metelkova): Konserviranje in restavriranje pahljač “Ta beli let, ki sklene se …” S tem verzom Mallarmé upodobi gib pahljače. V Narodnem muzeju Slovenije hranimo majhno, a bogato zbirko pahljač. Za razstavo Pod Napoleonovim orlom. 200 let ustanovitve Ilirskih provinc smo restavrirali in konservirali dve ter na panojih ob vitrini meseca predstavili postopke konservatorsko-restavratorskih posegov na pahljačah. Avtorici: Gojka Pajagič Bregar in Ana Resnik, Narodni muzej Slovenije.

Oglejte si tudi stalne razstave Narodnega muzeja Slovenije ZAKLADI NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE, SLOVENSKI JEZIK: IDENTITETA IN SIMBOL. Kratka zgodovina Slovencev, STAROEGIPČANSKA MUMIJA, RIMSKI LAPIDARIJ NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE (vse na ogled v NMS – Prešernova) ter ŠTUDIJSKE ZBIRKE UPORABNE UMETNOSTI (na ogled v NMs – Metelkova).

Vljudno vabljeni!

 

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ

Slovenski kulturni praznik bomo v Slovenskem šolskem muzeju počastili z dnevom odprtih vrat. V petek, 8. februarja bo vstop v muzej brezplačen, publikacije muzeja pa bodo naprodaj s popustom.

 

Na ogled vabi Stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja do leta 1991 z učilnico naših babic in dedkov, občasna razstava Učitelj v novi družbeni stvarnosti med 1945 in 1963 ter razstava Blaž Kocen in začetki pouka geografskih vsebin ter geografije med Slovenci

 

Prešeren in šolstvo

8. februar, Slovenski kulturni praznik je posvečen spominu na največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.

O Prešernovem šolanju in o Prešernu v šolstvu se je že večkrat ukvarjal tudi Slovenski šolski muzej. Mladi France je bil odličen učenec. Znano je, da je bil vpisan v ZLATE BUKVE v Osnovni šoli Ribnica.

  Njegovi šolski uspehi so se nadaljevali tudi na višjih študijih. Prešerna je ves čas spremljala pesniška muza, sicer njegove mladostne pesmi niso znane, ker je rokopisni zvezek iz dunajskih študentskih let z izjemo nekaj besedil sežgal. Vse do leta 1866 njegovo delo med Slovenci ni bilo cenjeno takrat pa je izšla nova izdaja Poezij (z naslovom Pesmi) in esejem J. Stritarja kjer je zapisal: »Kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Prešeren«. Tedaj je začel Prešeren veljati za vrh narodove kulture in s tem za nacionalni mit. Tudi v šolah so se o njem in njegovem delu učile nove in nove generacije učencev. Zakaj?

Uveljavil in kultiviral je slovenski jezik, zahteval enakopravno mesto Slovencev med drugimi narodi na podlagi misli o slovenski državni samostojnosti (več v ES, št. 9, str. 307-314).

V osnovnošolskih čitankah najdemo Prešernove pesmi dokaj pozno, prvič šele dobrih trideset let po njegovi smrti – v Končnikovem Tretjem berilu iz leta 1880, tu je le kratek verz z naslovom Izreki. Janko Leban, ki je leta 1885 napisal knjigo Slovstvena zgodovina v osnovni šoli, je v njej opisal obsežno Prešernovo biografijo. V četrtem Končnikove berilu za ljudske in nadaljevalne šole leta 1884 sta omenjena le dva Prešernova verza iz Pevca in sicer pri berilu Slava in sreča kmetovalstva. Učitelj Fran Praprotnik je menil, da bi v to berilo spadal vsaj še Uvod h krstu pri Savici. Organizacijski načrt za gimnazije in realke v Avstriji iz leta 1849 pri pouku slovenščine omenj med novejšimi pesniki, ki jih je treba pri pouku upoštevati tudi Jarnika in Prešerna. V Novicah, kjer je bil ta načrt predstavljen, je urednik Bleiweis dodal pod črto pripombo: »Med izgledi sedaj živečih pesnikov bodo pač klasičke dela Koseskiga v pervo versto prišle«. Takrat je slovenščina šele postala učni predmet v gimnazijah in šele takrat smo dobili prva berila.

V Peti čitanki Pavla Flereta, ki je izšla leta 1923 je bila prvič v osnovnošolskem berilu objavljena Zdravljica. (slika 1) (več o tem; Tatjana Hojan, Prešeren v čitankah do leta 1941. Ljubljana, Slovenski šolski muzej, 1984; in Prešeren v slovenskih berilih od leta 1941 dalje, v: Šolska kronika 2000, št. 2. Ljubljana, Slovenski šolski muzej, 2000).

Na velik pomen Prešernovega dela kažejo objave njegovih pesmi in zapisov v šolskih berilih in učbenikih od prvega zapisa leta 1880 do današnjih dni. (slika 2)

 

DOLENJSKI MUZEJ

V ponedeljek, 8. februarja 2010, od 14. do 16. ure  vabimo otroke in družine na muzejsko delavnico Medeno satje in čebelica.

Delavnica bo potekala v okviru razstave O čebelarstvu na Gorenjskem in Dolenjskem in je nadvse primerna za družine. Več rok bo hitreje izdelalo dovolj veliko satje in tudi kakšno čebelico več. Oboje pa bo lep in živahen okras v otroški sobi. Udeležite se je lahko kadarkoli v omenjenem času.

Predhodna najava zaželena na tel. 07/ 373 11 30 ali e-pošto: dmnm.recepcija@guest.arnes.si

………………………….

Prijazno vabimo tudi vaše sorodnike in prijatelje,

da si v muzeju med 10. in 17.,

v Jakčevem domu  med 13. in 17. uro ogledajo katero od naših stalnih in občasnih razstav, ob 16. 00 uri pa se nam pridružijo na javnem vodstvu po likovni razstavi Krajina iz muzejskih depojev. Vodil bo soavtor razstave Jožef Matijevič.

 

Vstop je prost za individualne obiskovalce in družine.

 

Prijazno vabljeni!

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.