Arhiv za December, 2009

Dec 21 2009

Drobci: razstava “Alma M. Karlin – poti”

Še več kot leto dni si lahko v Pokrajinskem muzeju Celje ogledate razstavo o Almi M. Karlin, slovenski popotnici in pisateljici pod avtorstvom Vladimirja Šlibarja in soavtorstvom Ksenje Baraga. Marsikaj je bilo o Almi Karlin že napisano, a preko razstave lahko spoznate njeno življenje preko avdiovizualnih pripomočkov, skozi slike in predmete, ki jih je prinesla s potovanj. Zaenkrat pa naj zadostuje njena kratka biografija iz razstavnega kataloga.

knjige_foto_alma_karlin_display.jpg

 

Alma M. Karlin se je rodila v Celju 12. oktobra 1889. Po končani osnovni šoli v Celju je v Gorici naredila izpita iz francoščine in angleščine, kar ji je omogočilo poučevanje obeh jezikov. Leta 1908 je odpotovala v London, se zaposlila pri prevajalski agenciji, študirala jezike in se seznanjala z neevropskimi kulturami. V času prve svetovne vojne je bivala na Norveškem in Švedskem, kjer jo je ob študiju literature v stockholmskem muzeju pričela zanimati Južna Amerika. Po vrnitvi v Celje je ustanovila jezikovno šolo, zbrala nekaj denarja in se s svojo eriko (pisalnim strojem) odpravila na skoraj devet let dolgo potovanje okrog sveta. Dobila je lahko le japonski vizum in nameravala zato iz Trsta odpotovati na Japonsko. Ker je imela ladja zamudo, denar pa je kopnel, se je odločila, da bo iz Genove skozi Panamski prekop odpotovala v Peru. Zaradi problemov, ki jih je imela v Peruju, se je kmalu vrnila nazaj v Panamo. Po postanku v Panami jo je nato s postanki v Nikaragvi, Kostariki, Guatemali in Mehiki pot vodila

v Združene države Amerike, nato pa s postankom na Havajih na Japonsko, v Korejo, na Kitajsko, Tajvan, v Hongkong ter nato preko severnega Bornea v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Preostal ji je še najtežji del potovanja – od Avstralije preko otokov Polinezije do Burme – saj so bile ladijske zveze slabe, poleg tega je tudi zelo zbolela. Na Novih Hebridih, Fidžiju in Novi Gvineji se je srečala z ljudožerci in preživela. Na Novi Gvineji se je pri jezeru Sentani približala mejam ljudem do tedaj še znanega sveta, se za nekaj časa ustavila v Indiji in odpotovala domov. Njeno potovanje ni potekalo gladko. Poleg bolezni, s katero se je srečala v Oceaniji (malarija in tropska griža), ji je vedno primanjkovalo denarja. Večkrat se je morala ustaviti za krajši ali daljši čas in si s pisanjem člankov za različne revije, prevajanjem in drugimi deli zaslužiti nekaj denar za nadaljevanje poti. Najdalj je bivala v Panami, na Havajih, na Japonskem in v Indiji. Poleg številne zbirke etnoloških predmetov in razglednic je Alma s potovanja prinesla tudi obsežno zbirko semen, koščkov lesa in koral in risb rastlin. Po vrnitvi v Celje je urejala zbirko, ki jo je prinesla s potovanj, jo urejeno predstavila javnosti, predvsem pa je pisala. Njen opus je zelo obsežen, saj obsega poleg množice člankov v različnih svetovnih in lokalnih časopisih več kot 20 daljših pripovednih del (objavljenih), vsaj še enkrat toliko gradiva pa je ostalo v rokopisu. Alma M. Karlin ni pomembna le kot pisateljica, ampak tudi kot popotnica. V takratni Evropi je bilo namreč le malo žensk, ki bi si same, v izjemno težkih in marsikje negotovih razmerah, upale opraviti tako dolgo in nevarno potovanje. Svojo življenjsko pot je Alma M. Karlin sklenila 14. januarja 1950 v Pečovniku pri Celju. Pokopali so jo na Svetini.

 

Vir: Pokrajinski muzej Celje (21.12.2009)

 

Neli

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Dec 19 2009

Sposojene novičke: V Auschwitzu ukradli napis Delo osvobaja

Neznanci so v jutranjih urah ukradli zloglasni napis “Delo osvobaja” ob vstopu v nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.

 amf.jpeg

Poljska policija je objavila, da je bil napis “Arbeit macht frei” odtujen v petek zjutraj okoli 5. ure, za storilci pa so že poslali policijske pse in okrepljene patrulje. “Celotno obomočje je pod nadzorom kamer. Zdaj pregledujemo posnetke in upamo, da bomo našli prave sledi,” je dejal predstavnik tamkajšnje policije.

 

Uprava muzeja, kar je dandanes nekdanje taborišče, je medtem nad vhod že namestila kopijo napisa, ki so jo izdelali pred leti, ko je bil originalni napis na restavraciji. “Gre za zelo žalostno tatvino. Tatovi verjetno niso vedeli, kje so in zakaj gre, če pa so vedeli, pa je vse to še veliko hujše,” je nad dejanjem razočaran Jaroslaw Mensfelt, predstavnik muzeja, ki se razpostira na več kot 200 hektarjih nekdanjega taborišča.

 

Taborišče usodno za 1.200 Slovencev Nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau leži na jugu Poljske blizu kraja Oswiecim. V plinskih celicah, med suženjskim delom ali v poskusih nacističnih znanstvenikov je bilo med drugo svetovno vojno v tem taborišču med letoma 1940 in 1944 ubitih skoraj 1,5 milijona ljudi, večinoma Judov, pa tudi veliko Slovanov in Romov. V Auschwitz je bilo deportiranih tudi 2.346 Slovencev, izmed katerih jih je več kot polovica umrla.

 

Nemški prispevek za vzdrževanje spomenika Odmevna kraja enega izmed simbolov nacističnega terorja se je zgodila le dva dni po tem, ko je se je nemška zvezna vlada skupaj z deželnimi vladami odločila, da bo skladu za vzdrževanje in ohranjanje taborišča namenila 60 milijonov evrov.

 

Pobudo za ohranitev teh spominskih krajev je pred časom dal nekdanji poljski zunanji minister in zgodovinar Wladyslaw Bartoszewski. S zbranim denarjem, ki naj bi dosegel 120 milijonov evrov, nameravajo poskrbeti za ohranitev osebnih predmetov umorjenih taboriščnikov, 150 objektov in 300 ruševin.

 

T.G.

 

Vir: rtv slo (18.12.2009)

  • Share/Bookmark

En odziv

Dec 18 2009

Akademci in njih 60 let

Danes, ko sem si mencal roke, da bi si jih malo pogrel, me je prešinilo, da je pred leti nekajdnevnemu mrazu sledil klic soplezalca Gregeca, ki je tulil v telefon: „Pero, led je, greva!“ In sva šla. Ponavadi so bile razmere v zaledenelih slapovih še obupne, a ravno dovolj dobre, da sva potešila prvo lakoto po zabijanju strojev (cepini za ledno plezanje) v led, ki se je nabrala čez celo poletje. To so bili časi, ko sva bila soustvarjalca zgodovine Akademca, uradno Akademskega planinskega društva iz Ljubljane (pa tudi AAO-ja – Akademskega alpinističnega odseka), ki je bil ustanovljen pred 60 leti.

 

Ker lovimo zadnje dneve leta 2009, je skrajni čas, da s tem prispevkom še padem v kontekst te obletnice (in naredim še reklamo za prihajajočo alpinistično šolo?) in predstavim odlično delo, ki je nastalo pod urednikovanjem Boštjana Virca in je delo množice ostalih akademcev – Zbornik 1949-2009.

Po informacijah vodstvenih struktur društva, je zbornik razprodan, v pdf verziji pa ga je moč dobiti na strani www.aao.si. Ker je zbirka prikaza življenja ferajna* in njega članov resnično posrečena in netipično „zborniška“, vam ga toplo priporočam. Za predjed pa nekaj izposojenih predstavitvenih vrstic o zborniku Boštjana Virca iz društvene spletne strani.

 

 

“Akademski AO od Informbiroja, kubanske krize, Abbe do zbornika -

zbrani zapisi o nikoli končanem propadanju nekega ferajna…. 

Vedno znova občudujem lepo počesane in uglajene poslovneže, ki se radi kitijo na kakih dobrodelnih manifestacijah s finančnimi prispevki. Vsi jim ploskajo, pionirji mahajo z zastavicami, kaka ihtava novinarka se ne dohaja v pohvalah, prejemniki novcev pa z orošenimi očkami hvaležno prikimavajo. Za takšna vzdušja so seveda povsem neprimerne pripombe, da se veliko tovrstnih mož na drugi strani s svojimi pollegalnimi rabotami izognejo plačevanju davkov, na katerih bazira socialna politika. Ampak se strinjate z mano, da to kali lepo sliko na začetku. 

Nekako podobno na Akademskem AO svečano in brezplačno dajemo v branje naš zbornik ob 60-letnici ferajna. Potem, ko smo si spomladi omastili brke, izkoristili emocionalno šibkost sedanjih in nekdanjih Akademcev in prodali celotno naklado, jo zdaj dobrodelno delimo naokoli brezplačno. 

 

Zaželjeno je, da zbornik čimvečkrat naložite, kopirate, pošiljate in berete. Ker se dobro blago samo pohvali, lahko tudi jaz kot urednik parafraziram Big River Mana in rečem: “Ludje, berte to!” 

 

*Ferajn: Spačenka iz nemške besede »verein«. V žargonu slovenskih alpinistov označuje alpinistični odsek, npr. »Matičarji so en beden ferajn.« Običajno se uporablja tudi za četrtkove skupne večere, recimo »Opice neodgovorne so se ga spet napile sinoči na ferajnu.« Bogatejši alpinistični odseki (mi s tem nimamo težav) s to besedo označujejo tudi uradne društvene prostore: »Nekdo je izgubil ključe od ferajna.«

 

 

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Dec 01 2009

Sposojene novičke: Na spletu rokopisi Newtona, Franklina, …

Ena najstarejših znanstvenih institucij The Royal Society bo svoji 350. obletnici na spletu objavila 60 najpomembnejših znanstvenih raziskav iz zgodovine človeštva. Med njimi bo tudi rokopis Isaaca Newtona in poskus Benjamina Franklina.

 

Ena najstarejših znanstvenih institucij bo svoji 350. obletnici na spletu objavila 60 najpomembnejših raziskav, ki so pomembno vplivale na razvoj in prihodnost človeštva.

The Royal Society, ki je bil leta 1660 ustanovljen v Londonu, bo med temi objavil rokopise sira Isaaca Newtona, na spletu bo na voljo tudi eksperiment Benjamina Franklina.

Kot je dejal predsednik znanstvene skupnosti Lord Rees, bodo objavili dokumente, ki predstavljalo najbolj ‘šokantne trenutke” v znanstveni zgodovini.

The Royal Society je sicer zraslo iz t. i. “Invisible College”, združenja mislecev, kjer so se začeli srečevati okoli leta 1640 in so skupaj razpravljali o znanosti in filozofiji. Uradno so družbo ustanovili 28. novembra 1660 in enkrat tedensko izvajali različne poskuse.

Dokumente, ki bodo na ogled na strani Trailblazing, je sicer prva objavil znanstveni dnevnik “Philosophical transaction”, ki je od leta 1665 zabeležil več kot 60.000 člankov. Med pomembnejšimi izstopajo prispevek o krvnem obtoku iz 17. stoletja in Newtova ugotovitev, da je bela svetloba mešanica drugih barv. Izstopal je tudi Franklinov poskus z zmajev v nevihti, s katerim je dokazal, da je bliskanje pravzaprav oblika elektrike. V letu 1970 je bil objavljen tudi prispevek prof. Stephena Hawkinga o črni luknji.

Med prispevki, objavljenimi na spletu bo gotovo veliko zanimanja pritegnila tudi študija o devetletnem Mozartu, s katero so leta 1770 želeli v Londonu ugotoviti, ali je bil dejansko čudežni otrok. Ugibanja, da je bil pravzaprav pritlikavec, oziroma odrasli človek v telesu otroka, je nato zavrnil Daines Barrington na podlagi dejstev, da je bil mali Wolfgang vseeno bolj navdušen nad igro s svojo mačko, kot pa da je vadil čembalo.

“Te pomembne znanstvene raziskave, ki bodo objavljene na strani Trailblazing, bodo jasno prikazale neprestano prizadevanje znanstvenikov za nova odkritja skozi stoletja ter preizkusile ali obnovile naše znanje o človeštvu,” je povedal Lord Rees. “Vsaka zase predstavlja pomemben trenutek v zgodovini, ko nam je znanost pomagala bolje razumeti svet in omogočila jasnejši pogled v prihodnost.”

Š. Ro.

Vir: Delo (30.11.2009)

Bližnjica do Trailblazing: http://trailblazing.royalsociety.org/

  • Share/Bookmark

En odziv

« Novejši zapisi