Arhiv za 21.12.2009

Dec 21 2009

Drobci: razstava “Alma M. Karlin – poti”

Še več kot leto dni si lahko v Pokrajinskem muzeju Celje ogledate razstavo o Almi M. Karlin, slovenski popotnici in pisateljici pod avtorstvom Vladimirja Šlibarja in soavtorstvom Ksenje Baraga. Marsikaj je bilo o Almi Karlin že napisano, a preko razstave lahko spoznate njeno življenje preko avdiovizualnih pripomočkov, skozi slike in predmete, ki jih je prinesla s potovanj. Zaenkrat pa naj zadostuje njena kratka biografija iz razstavnega kataloga.

knjige_foto_alma_karlin_display.jpg

 

Alma M. Karlin se je rodila v Celju 12. oktobra 1889. Po končani osnovni šoli v Celju je v Gorici naredila izpita iz francoščine in angleščine, kar ji je omogočilo poučevanje obeh jezikov. Leta 1908 je odpotovala v London, se zaposlila pri prevajalski agenciji, študirala jezike in se seznanjala z neevropskimi kulturami. V času prve svetovne vojne je bivala na Norveškem in Švedskem, kjer jo je ob študiju literature v stockholmskem muzeju pričela zanimati Južna Amerika. Po vrnitvi v Celje je ustanovila jezikovno šolo, zbrala nekaj denarja in se s svojo eriko (pisalnim strojem) odpravila na skoraj devet let dolgo potovanje okrog sveta. Dobila je lahko le japonski vizum in nameravala zato iz Trsta odpotovati na Japonsko. Ker je imela ladja zamudo, denar pa je kopnel, se je odločila, da bo iz Genove skozi Panamski prekop odpotovala v Peru. Zaradi problemov, ki jih je imela v Peruju, se je kmalu vrnila nazaj v Panamo. Po postanku v Panami jo je nato s postanki v Nikaragvi, Kostariki, Guatemali in Mehiki pot vodila

v Združene države Amerike, nato pa s postankom na Havajih na Japonsko, v Korejo, na Kitajsko, Tajvan, v Hongkong ter nato preko severnega Bornea v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Preostal ji je še najtežji del potovanja – od Avstralije preko otokov Polinezije do Burme – saj so bile ladijske zveze slabe, poleg tega je tudi zelo zbolela. Na Novih Hebridih, Fidžiju in Novi Gvineji se je srečala z ljudožerci in preživela. Na Novi Gvineji se je pri jezeru Sentani približala mejam ljudem do tedaj še znanega sveta, se za nekaj časa ustavila v Indiji in odpotovala domov. Njeno potovanje ni potekalo gladko. Poleg bolezni, s katero se je srečala v Oceaniji (malarija in tropska griža), ji je vedno primanjkovalo denarja. Večkrat se je morala ustaviti za krajši ali daljši čas in si s pisanjem člankov za različne revije, prevajanjem in drugimi deli zaslužiti nekaj denar za nadaljevanje poti. Najdalj je bivala v Panami, na Havajih, na Japonskem in v Indiji. Poleg številne zbirke etnoloških predmetov in razglednic je Alma s potovanja prinesla tudi obsežno zbirko semen, koščkov lesa in koral in risb rastlin. Po vrnitvi v Celje je urejala zbirko, ki jo je prinesla s potovanj, jo urejeno predstavila javnosti, predvsem pa je pisala. Njen opus je zelo obsežen, saj obsega poleg množice člankov v različnih svetovnih in lokalnih časopisih več kot 20 daljših pripovednih del (objavljenih), vsaj še enkrat toliko gradiva pa je ostalo v rokopisu. Alma M. Karlin ni pomembna le kot pisateljica, ampak tudi kot popotnica. V takratni Evropi je bilo namreč le malo žensk, ki bi si same, v izjemno težkih in marsikje negotovih razmerah, upale opraviti tako dolgo in nevarno potovanje. Svojo življenjsko pot je Alma M. Karlin sklenila 14. januarja 1950 v Pečovniku pri Celju. Pokopali so jo na Svetini.

 

Vir: Pokrajinski muzej Celje (21.12.2009)

 

Neli

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.