Nov 25 2009

Sposojene novičke: Najprej so bili študenti, nato svobodni Češka in Slovaška

Čeprav vsi govorijo le o 20-letnici padca Berlinskega zidu, to jesen zaznamuje še dvajsetletnica, ki se vklaplja v spomin na padec ljudskih demokracij. Gre za obletnico žametne revolucije na Češkoslovaškem.

Razstava Po poti žametne revolucije: Slovaška v letu 1989, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, nas seznanja s slovaško zgodbo o mirnem prehodu države v demokracijo. Obenem je bil to tudi trenutek, ko se je začela pot češkega in slovaškega dela do tedaj skupne države, leta 1990 začasno preimenovane v Češko in Slovaško federativno republiko, v samostojnost; pot, ki se je simbolno končala z vstopom obeh držav v Evropsko unijo.

Spomin na ubitega študenta, ki je bil v resnici nekaj drugega Na začetku te poti je stal študentski protest, katerega sta zaznamovali domiselna prevara tedaj že zelo okorele oblasti in presenetljivo velika udeležba protesta. Slovaški študenti so protest namreč uradno prijavili kot zborovanje v spomin na študenta Jana Opletala, ki je bil ustreljen med protinacističnimi protesti leta 1939. Dejansko pa je šlo za protest proti politični cenzuri in za pravičnejše študijske pogoje. Takšnega protesta vlada nikoli ne bi dovolila, zaradi omenjene ‘prevare’ pa so študenti nanj vabili povsem legalno. Za boljše razumevanje povoda za protest se je treba ozreti še nekoliko bolj na Vzhod; v Sovjetsko zvezo.

1100450775_opletal-jan.jpg

Jan Opletal

Perestrojka, ki je pod Gorbačovom v drugi polovici osemdesetih začela razglašati načelo glasnosti oziroma večje ’sproščenosti’ v javni politični debati, je namreč pomenila močan pritisk na socialistične elite drugih vzhodno- in srednjeevropskih držav, ki niso bile pripravljene disidentom in potencialnim disidentom podeliti ‘odpustkov’. Tako je bilo tudi v Češkoslovaški, kjer se je komunistična stranka sicer uradno strinjala z novo sovjetsko politično smerjo, v praksi pa je skušala te procese zavirati. Poleg tega pa je nemir med ljudstvo in med vladajočo kliko vnašala tudi 20. obletnica okupacije Češkoslovaške s strani sil Varšavskega pakta, ki se je je svet spominjal leta 1988.

Spolšna stavka in odstop komunistov Čeprav je bil študentski protest 17. novembra miren in legalen, so se policijske enote protestnikov lotile s palicami in jih vsaj 600 tudi ranile. Dogodki, ki so sledili, so potekale bliskovito. Kot protest proti ravnanju policije so fakultete razglasile stavko, pridružili so se jim igralci in umetniki, po priključitvi največjega praškega podjetja ČKD pa je bila 27. novembra 1989 razglašena vsedržavna splošna stavka. Kmalu sta se na Češkem in Slovaškem tudi formalno oblikovali opozicijski politični smeri. Na Češkem je bil to Državljanjski forum, na Slovaškem pa Javnost proti nasilju. Ključna in obenem vrhunska simbolna poteza starega vodstva se je zgodila 29. novembra, ko je tedaj aktualni predsednik Gustáv Husák podpisal zakon o ukinitvi vodilne vloge komunistične stranke v državi in družbi ter odstopil. Novi predsednik je postal eden od junakov demokratizacije, dramatik Vaclav Havel.

vaclav-havel.jpg

Vaclav Havel

Slovaška in Češka – vsaka za sebe, a vendar v sodelovanju Naslednji zgodovinski dogodek v že v Češko in Slovaško federativno republiko preimenovani državi je nastopil junija 1990, ko so bile na Češkem in Slovaškem izvedene prve svobodne volitve v povojnem obdobju, na katerih sta zmagala že omenjena demokratična foruma. Po volitvah se je nadaljevala demokratizacija vseh ravni družbenega in državnega življenja, nerešena pa so ostajala nekatera vprašanja v zvezi z odnosom med Slovaki in Čehi oziroma med z njimi poseljenimi ozemeljskimi enotami. Epilog je zgodba dobila z razdelitvijo države v samostojni Češko in Slovaško republiko na začetku leta 1993. Datum 1. 1. 1993 je bil tudi začetek novega sodelovanja med Čehi in Slovaki, ki v kontekstu mednarodne skupnosti ostaja zgledno in v korist obema državama.

P.B.

Vir: RTV SLO (19.11.2009)

 YouTube slika preogleda

 

 

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.




Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !